Jedro

Za presojo, ali je toženka izpolnila pojasnilno dolžnost, je pomembna predstavitev energetskega sistema (pred sklenitvijo pogodbe), in okoliščine, na podlagi katerih bi toženka lahko ocenila, da je tožnikova hiša, ko se je izkazalo kasneje, „potratna“ in ne varčna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, s katerim je zahteval, da mu tožena stranka plača 16.999,96 EUR, tožeča stranka pa se zaveže toženi stranki vrniti toplozračno napravo Elan, prezračevalno napravo Renovent HR, pribor za zajem svežega zraka, plinski kondenzacijski kotel ter klimatsko napravo Artel, kar vse tožena stranka ob plačilu dolgovanega zneska lahko prevzame na tožnikovem domu. Hkrati je zavrnilo tudi tožnikov zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneskov in za obdobje razvidno iz I. točke izreka sodbe. Ugodilo je tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi in tožniku naložilo, da toženi stranki plača 1.915,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov in za obdobje razvidno iz II. točke izreka. Hkrati je tožniku naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške v znesku 2.993,03 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, vse s stroškovno posledico. Sodišče napačno ugotavlja, da je bil tožnik že pred sklenitvijo pogodbe seznanjen, da je zatrjevane karakteristike ogrevalno prezračevalne naprave (v nadaljevanju energetski sistem), to je predvsem majhno porabo energenta, mogoče doseči le v varčni hiši. Toženka pred vgradnjo energetskega sistema v tožnikovo hišo tožnika ni opozorila, da sistem v potratnih hišah ne deluje kot obljubljeno. Predlagala mu je vgradnjo tega sistema v konkreten objekt in mu zagotavljala, da bo predlagan sistem varčen, učinkovit, s tihim delovanjem in bo s stalnim svežim dotokom zraka poskrbel za dodatno udobje tožnika, investicija pa se mu bo povrnila prej kot v petih letih. Za tak sistem se ne bi odločil, če bi mu toženka pojasnila, da se mu zaradi lastnosti hiše investicija ne bo povrnila in da bo za uporabo energenta plačeval več, kot bi v primeru drugačnega ogrevanja. Morebitne pomanjkljivosti na objektu bi morala toženka prepoznati in nanje opozoriti tožnika. Od tožnika bi morala zahtevati podatke, na podlagi katerih bi lahko določila lastnosti gradnje objekta oziroma po potrebi izvesti meritve, ki bi omogočale izračun toplotnih izgub. Pojasnilne dolžnosti se toženka ne more razbremeniti s sklicevanjem na meritve, opravljene na podlagi dokumentov, ki jih je prejela od tožnika. Ni pomembno, ali je hiša v dokumentaciji deklarirana kot nizko energijska, saj je bila toženka že pred izvedbo sistema seznanjena, da ne gre za tak objekt, kot je razvidno iz izpovedbe zakonitega zastopnika toženke. Toženka ni zahtevala gradbene ali tehnične dokumentacije, ki bi bila potrebna za pravilno opredelitev energetskega stanja hiše. Tožnik ni strokovnjak in mu ni bilo znano, kakšna dokumentacija bi bila v ta namen potrebna. Šele priča A. je ob zaslišanju pojasnila, da gre za certifikate o propustnosti oken in vrat. Toženka ne predloži izračuna toplotnih izgub, za katerega navaja, da je bil izdelan. Zgolj na podlagi njenih trditev, pa sodišče tega ne bi smelo upoštevati. Šele na podlagi izračuna toplotnih izgub bi toženka lahko predlagala ustrezen sistem ogrevanja. Brezpredmetno je razpravljanje o pomanjkljivostih pri gradnji, za katere sodišče nepravilno ugotavlja, da so se pokazale kasneje. Stanje objekta se od sklenitve pogodbe ni spreminjalo (v času vgradnje energetskega sistema je bila hiša v tretji podaljšani gradbeni fazi, odprta je bila od pritličja do podstrešja). Napačen je zaključek sodbe, da je toženka pojasnilni dolžnosti zadostila z nasvetom o debelini izolacije v mansardi. Sodišče neargumentirano napake v izvedbi sistema pripiše pomanjkljivi izolaciji objekta. Izvedenec v izvedenskem mnenju (3. točka dopolnitve mnenja) ugotavlja napake v izvedbi sistema ogrevanja (toplozračni kanali za dovod zraka v pritličju niso izolirani, nestrokovno je izvedena toplotna izolacija v strojnici, brez dodatnega ogrevanja na sončno energijo je neprimeren zalogovnik). Nedokazana je ugotovitev sodbe, da je dal tožnik napačne podatke o debelini izolacije pod talno ploščo. Ne gre za neznatne napake, ki bi jih bilo mogoče odpraviti z manjšimi stroški. Nanje je tožnik pravočasno in pravilno opozoril toženko. V dodatnem roku jih toženka ni odpravila, zato je pogodba razvezana po zakonu (471. člen Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ). Za dograditev sistema s sistemom sončnih kolektorjev se stranki nista dogovorili, dograditev takega sistema je bila predvidena le kot potencialna bodoča možnost. Toženka ga na dejstvo, da sistem deluje samo skupaj z njim, ni opozorila. Nepravilno je sodišče ugodilo zahtevku po nasprotni tožbi, številne napake, ki jih ni mogoče odpraviti z manjšimi stroški, očitno presegajo vrednost neplačane kupnine in terjajo zavrnitev tožbenega zahtevka. Upravičen je bil zato uveljavljati znižanje kupnine.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ob tokratnem sojenju v skladu z napotki razveljavitvenega sklepa sodišča druge stopnje(1) dopolnilo dokazni postopek in zavzelo stališče glede vprašanj, ki jih je pritožbeno sodišče izpostavilo kot odločilne.

6. Pritožba uveljavljanega pritožbenega razloga bistvene kršitve ne konkretizira, absolutne bistvene kršitve določb postopka na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) pa niso podane.

7. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje ugotovilo dovolj pravilno in popolno. Ugotovilo je, da sta stranki sklenili pogodbo z vsebino, razvidno iz ponudbe toženke z dne 30. 8. 2006 (priloga A11), na podlagi katere je toženka v tožnikovo hišo vgradila sistem toplozračnega ogrevanja in prezračevanja z rekuperacijo (v nadaljevanju energetski sistem). S pogodbo dogovorjena majhna poraba energije za delovanje je bila zagotovljena za ogrevanje varčnih, nizko energetskih ali pasivnih hiš, kar, kot se je izkazalo kasneje, tožnikova hiša ni bila. Tožnikovo vodilo pri izbiri energetskega sistema, ki mu je bil predstavljen, kot varčen sistem za ogrevanje varčnih, nizko energijskih in pasivnih hiš, je bila njegova varčnost. 8. Sodba, ki ugotovi, da energetski sistem ne deluje optimalno (troši več plina, kot bi ga sicer; ima manjši izkoristek) zavzame stališče, da prihaja do večjih energetskih izgub iz dveh razlogov. Vgrajen energetski sitem je bil predviden v kombinaciji s sončnimi kolektorji, hiša tožnika je v gradbenem smislu izvedena slabo in pomanjkljivo (pomanjkljivo je izvedena izolacija, objekt ni izoliran po veljavni toplotni zaščiti).

9. Presoja upravičenosti tožnika do odstopa od pogodbe, ki ga tožnik uveljavlja na podlagi 638. člena OZ, je odvisna od vprašanja, ali ima izpolnitev pogodbene obveznosti napako. Naročnik lahko od pogodbe odstopi in zahteva povračilo škode, ne da bi prej zahteval odpravo napake, če ima opravljeni posel tako napako, da je delo neuporabno ali če je opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji. Tožnik je v trditveni podlagi tožbe trdil in pri tem vztraja v pritožbi, da izveden sistem ogrevanja ne ustreza izrecno dogovorjenim pogodbenim pogojem, pri čemer (v pritožbi) izrecno izpostavlja, da je toženka opustila pojasnilno dolžnost. Z lastnostmi in načinom izgradnje hiše je bila seznanjena in je tožniku zagotavljala, da je za njegovo hišo predlagan energetski sistem primeren in bo s sistemom mogoče zagotoviti maksimalno učinkovitost. 10. Neupoštevni so pritožbeni očitki o opustitvi pojasnilne dolžnosti toženke, ker ga toženka ni opozorila, da vgrajeni energetski sistem brez dograditve sistema s sistemom sončnih kolektorjev ne bo deloval, kot je bilo dogovorjeno. Tožnik o tem v pritožbi prvič ponuja trditve in ne izkaže, da brez svoje krivde teh trditev ni mogel pravočasno uveljavljati (četrti odstavek 286. člena ZPP(2)). Trditvi toženke (pripravljalna vloga 5. 7. 2010), da se je tožnik odločil za sistem ogrevanja s plinom v kombinaciji s sončno energijo, ki bi ga vgradil v drugi fazi, s čimer bi zmanjšal porabo plina, tožnik ni nasprotoval, izpovedba pa trditvene podlage ne nadomešča. Pritožbeno sodišče zato teh trditev na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP ne sme upoštevati.

11. Pritrditi pa je pritožbi, da bi toženka, če bi, kot trdi tožnik, lahko (in morala) prepoznati pomanjkljivosti na objektu (pomanjkljivosti izolacije), ki bi lahko vplivale na učinkovitost predlaganega energetskega sistema ogrevanja, morala na to tožnika opozoriti (tretji odstavek 625. člena OZ). Za presojo ali je toženka izpolnila pojasnilno dolžnost je pomembna predstavitev energetskega sistema (pred sklenitvijo pogodbe), in okoliščine, na podlagi katerih bi toženka lahko ocenila, da je tožnikova hiša, kot se je izkazalo kasneje, „potratna“ in ne varčna.

12. Zaradi opustitve zaslišanja prič B. in G., ki sta potrditvi tožnika bila prisotna ob predstavitvi energetskega sistema, pritožba ne uveljavlja niti bistvene kršitve niti ne trdi, da je bilo dejansko stanje nepopolno ali zmotno ugotovljeno.

13. V (pravočasni) trditveni podlagi, kot pravilno ugotavlja sodba, tožnik ni izpostavil okoliščin, ki bi toženki nalagale, da tožnika opozori, da ponujani energetski sistem, glede na lastnosti hiše, ne bo dosegel obljubljenih lastnosti. Tožnik, ki sicer trdi, da je bila toženka seznanjena z lastnostmi in načinom izgradnje hiše, je to utemeljeval s trditvami, da je toženka začela opremljati objekt v tretji podaljšani gradbeni fazi, da ji je bilo znano, da je hiša odprta od pritličja do podstrešja in zato občutljiva na izgube zaradi nezrakotesnosti in da je bil obstoječi energent butan-propan. Tožniku, ki je predmetno hišo kupil, bi, kot pravilno navaja sodba, mogle in morale biti znane okoliščine glede energetske opredelitve hiše. Moral bi imeti potrebno dokumentacijo glede lastnosti hiše in jo predložiti toženki. Ob upoštevanju ponujene trditvene podlage je sodišče prve stopnje pravilno, kot odločilno, da je bil tožnik seznanjen, da je predlagan energetski sistem primeren za varčne, nizkoenergijske hiše, upoštevalo jasen zapis v ponudbi 30. 8. 2006 (priloga spisa A11)(3), ki jo je tožnik sprejel. Tožnik, ki očitno ni bil dovolj pozoren, na pomembnost zadostne izolacije hiše (zaradi toplotnih izgub), toženki neutemeljeno očita opustitev pojasnilne dolžnosti. Trditve v pritožbi, da bi morala toženka zahtevati predložitev dokumentacije, potrebne za opravo meritev energetske učinkovitosti hiše in pred izvedbo energetskega sistema opraviti meritve in izdelati izračun toplotnih izgub, so po eni strani nedopustna pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP), po drugi pa presegajo pojasnilno obveznost toženke. Po ugotovitvi sodbe je toženka preverila energetsko stanje hiše na podlagi razpoložljive dokumentacije (izročil jo je tožnik in S., ki je vodil zaključno fazo del na hiši tožnika), po kateri je bila hiša opredeljena kot nizkoenergijska. Slednje, kot pravilno navaja pritožba ne bi bilo odločilno, če bi obstajale okoliščine (tožnik jih ne izpostavlja), ki bi vzbujale dvom v pravilnost podatkov). Zgolj dejstvo, da je bila hiša odprta od pritličja do podstrešja, pri čemer je toženka tožniku svetovala največjo možno izolacijo strehe, in da je bil obstoječi energent butan-propan, ne nudi podlage za dvom. Izpoved zakonitega zastopnika toženca S. T. (glavna obravnava 5. 11. 2011), na katero se pritožba sklicuje, pritožbenega stališča ne potrjuje. Zakoniti zastopnik je res povedal, da so na podlagi predložene dokumentacije lahko ugotovili, da gre za normalno hišo v boljšem energetskem razredu, kot so bile hiše takrat, da pa je glede deklarirane izolacije spadala med nizkoenergetske objekte. Kasneje se je izkazalo, da je objekt izveden slabo, da ima zaradi slabo izvedenih gradbenih detajlov velike toplotne izgube, predvsem zaradi slabe tesnjenosti vrat in oken.

14. Podlago za zaključek, da je vzrok za večjo porabo plina, manjši izkoristek in druge pomanjkljivosti energetskega sistema (tudi) v pomanjkljivi izolaciji objekta, je sodišče prve stopnje imelo v izvedenskem mnenju sodnega izvedenca strojnih instalacij A. M. Zaradi napak v izvedbi energetskega sistema, ki jih ugotavlja izvedenec, in na katere se pritožba sklicuje, bi tožnik lahko zahteval kvečjemu znižanje kupnine (tega ne zahteva). Sicer pa tožnik niti ni ponudil trditev o tem, za kakšne napake izvedbe energetskega sistema gre, ali gre za odpravljive ali neodpravljive napake in tudi ne drugih podatkov, ki bi nudili podlago za zaključek, da gre za napake, ki bistveno vplivajo na delovanje vgrajenega energetskega sistema.

15. Po povedanem se izkaže, da je pravilna ugotovitev sodbe, da tožnik ni dokazal, da toženec ni izvršil del v skladu s pogodbo oziroma, da ni izpolnil končnega rezultata v skladu z zavezo iz pogodbe in da tožena ni kršila pravil stroke. Ker ni obstajala podlaga za odstop od pogodbe, je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za vračilo kupnine pravilna. V prid pravilnosti odločitve govori tudi dejstvo, da tožnik energetski sistem, ki mu ga je toženka vgradila februarja 2007, tožnik ga je prevzel 18. 4. 2008, kljub trditvi, da za ogrevanje njegove hiše ni primeren, uporablja.

O zahtevku po nasprotni tožbi

16. Ob dejstvu, da tožnik ni uspel dokazati, da je upravičeno odstopil od pogodbe in ker z nasprotno tožbo zahtevanega zneska (neplačanega računa) toženki še ni plačal (pritožba temu ne nasprotuje), je sodišče prve stopnje utemeljeno tožbenemu zahtevku toženke po nasprotni tožbi ugodilo. Tožnik bi lahko uveljavljal znižanje plačila (zaradi napak pri izvedbi energetskega sistema), česar pa, kot je bilo že obrazloženo ni uveljavljal. V odgovoru na nasprotno tožbo se je skliceval na odstop od pogodbe in si pridržal uveljavljati škodo zaradi povišanih stroškov za plin in elektriko. Trditve v pritožbi, da napak (sklicuje se na izvedensko mnenje) ni mogoče odpraviti in da presegajo vrednost neplačane kupnine, so nedopustna pritožbena novota, ki jo sodišče druge stopnje ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

17. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker ni procesnih in materialnih razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičen (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odgovor toženke na pritožbo ni bistveno prispeval k odločitvi o pritožbi, in gre za nepotreben strošek (155. člen ZPP). Sodišče druge stopnje je zato odločilo, da vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

(1). Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi enkrat že odločalo s sodbo II P 1183/2009 z dne 6. 11. 2012, ki jo je sodišče druge stopnje s sklepom II Cp 1111/2013 25. 9. 2013 razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

(2). V skladu s prvim odstavkom 286. člena ZPP stranki lahko navedbe in dokaze ponudita najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, kasneje pa le, če jih brez svoje krivde nista mogli prej uveljavljati (četrti odstavek 286. člena ZPP).

(3). Zapis v 1. točki ponudbe se glasi: „toplozračna naprava Elan z indirektnim grelnikom zraka za majhno porabo energije za delovanje za ogrevanje varčnih, nizkoenergijskih in pasivnih hiš“.