Jedro

Storilec prekrška, ki mu je bila izrečena sankcija, ne more neposredno na sodišče vložiti predloga za odpravo ali spremembo odločbe prekrškovnega organa, temveč lahko prekrškovnemu organu poda le pisno pobudo, naj na pristojno sodišče vloži tak predlog.

Prekrškovni organ o pobudi osebe, ki ji je bila izrečena sankcija, odloči tako, da na njeni podlagi pri pristojnemu sodišču vloži predlog za odpravo ali spremembo odločbe, ali pa predloga ne vloži in o tem obvesti pobudnike.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ, Mestna občina Ljubljana, Mestno redarstvo, je storilcu B. K. izdal plačilni nalog št. 51035232 z dne 6. 12. 2011 zaradi prekrška po 1. točki četrtega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), s katerim mu je izreklo globo v višini 300,00 EUR. Zoper plačilni nalog je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ s sklepom št. (26129) 2240-69053/2011 z dne 14. 3. 2012 kot prepozno zavrgel in storilcu v plačilo naložil sodno takso. Storilec je zoper ta sklep vložil predlog za odpravo ali spremembo sklepa, ki ga je prekrškovni organ odstopil v reševanje pristojnemu sodišču. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo ZSV 1253/2012 z dne 27. 11. 2012 storilčevo vlogo, ki jo je štelo za zahtevo za sodno varstvo, kot neutemeljeno zavrnilo in mu v plačilo naložilo sodno takso.

2. Zoper sodbo ZSV 1253/2012 z dne 27. 11. 2012 je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej navaja, da je storilec po svojem zagovorniku vložil predlog zoper sklep o zavrženju in predlagal, naj o njem odloči Okrajno sodišče v Ljubljani, vendar je iz vsebine predloga in izrecnega sklicevanja na določbo 171. a člena Zakona o prekrških (ZP-1) razvidno, da je po vsebini šlo za pobudo prekrškovnemu organu za vložitev predloga za odpravo ali spremembo odločbe prekrškovnega organa. Zakonska dolžnost prekrškovnega organa je bila, da o pobudi odloči in jo bodisi sprejme in na njeni podlagi pri pristojnem sodišču vloži predlog za opravo ali spremembo odločbe, bodisi pobudo zavrne. Prekrškovni organ pa je vlogo odstopil v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani, ki je štelo, da je storilec po zagovorniku vložil zahtevo za sodno varstvo zoper sklep o zavrženju z dne 14. 3. 2012. Vloga, o kateri je sodišče odločalo, ni bila zahteva za sodno varstvo, temveč pobuda za vložitev predloga za odpravo ali spremembo odločbe na predlog prekrškovnega organa, zato je po prepričanju vrhovnega državnega tožilca sodišče kršilo določbo 210. člena ZP-1 o stvarni pristojnosti. Kršitev te določbe pa je vplivala na zakonitost sodbe, ker se z njo ni odločalo o utemeljenosti pobude za vložitev predloga za odpravo ali spremembo odločbe, ampak o zakonitosti sklepa prekrškovnega organa o zavrženju zahteve za sodno varstvo, čeprav taka zahteva ni bila vložena. Vrhovni državni tožilec predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne Okrajnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnje delo.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu in njegovemu zagovorniku, ki se o njej nista izjavila.

B.

4. Novela ZP-1G, ki je stopila v veljavo 13. 3. 2011, je uvedla novo izredno pravno sredstvo, poimenovano Odprava ali sprememba odločbe prekrškovnega organa, ki je urejeno v členih 171. a do 171. č ZP-1. Z njim se prekrškovnemu organu daje možnost, da v primeru, če sam ali na pobudo zainteresiranih oseb ugotovi, da je a) odločbo izdal stvarno nepristojni prekrškovni organ, b) da se odločba opira na drugo odločbo o prekršku ali na kakšno drugo odločbo, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena ali c) da so bile z odločbo v škodo storilca očitno prekršene materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek, predlaga pristojnemu sodišču, da odpravi ali spremeni njegovo odločbo. Postopek z novim izrednim pravnim sredstvom natančneje ureja 171. b člen ZP-1. Predlog za odpravo ali spremembo odločbe o prekršku bo lahko dal prekrškovni organ sam po uradni dolžnosti ali na pobudo upravičenca do vložitve pravnega sredstva, državnega tožilca ali sodišča. Prekrškovni organ pri odločanju o vložitvi predloga na pobudo ni vezan, razen če jo poda sodišče ali državno tožilstvo.

5. Iz postopkovne ureditve novega izrednega pravnega sredstva izhaja, da storilec, kateremu je bila izrečena sankcija, ne more neposredno na sodišče vložiti predloga za odpravo ali spremembo odločbe prekrškovnega organa, temveč lahko prekrškovnemu organu poda le pisno pobudo, naj na pristojno sodišče vloži predlog za odpravo ali spremembo prekrškovne odločbe. Prekrškovni organ o pobudi osebe, kateri je bila izrečena sankcija odloči tako, da na njeni podlagi pri pristojnemu sodišču vloži predlog za odpravo ali spremembo odločbe, ali pa predloga ne vloži. Če se bo prekrškovni organ odločil, da ne bo vložil predloga za odpravo ali spremembo odločbe, je o tem dolžan obvestiti pobudnike. Ta dolžnost prekrškovnega organa sicer v zakonu ni izrecno predvidena, vendar izhaja že iz temeljnih načel postopka in pravil poslovne komunikacije, s čimer se strinjata tudi avtorja Uvodnih pojasnil k noveli ZP-1G.(1) Ker zoper odločitev o pobudi ni pravnega sredstva, posebna oblika za tako obvestilo oziroma odgovor ni predpisana.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča gre pritrditi stališču vrhovnega državnega tožilca, da predloga za odpravo ali spremembo sklepa, ki ga je storilec podal po svojem zagovorniku, glede na njegovo vsebino in izrecno sklicevanje na določbo 171. a člena ZP-1, ni mogoče šteti za zahtevo za sodno varstvo, temveč za pobudo v smislu prvega odstavka 171. b člena ZP-1. V obravnavanem primeru o storilčevi pobudi, sicer zmotno naslovljeni kot predlog, prekrškovni organ ni odločil ali bo na njeni podlagi sodišču podal predlog za odpravo ali spremembo svoje odločbe, s čimer je kršil dolžnost iz prvega odstavka 171. b člena ZP-1. Storilčeva vloga je bila odstopljena v reševanje Okrajnemu sodišču v Ljubljani, to pa jo je štelo za zahtevo za sodno varstvo in jo kot neutemeljeno zavrnilo. S takšnim ravnanjem je tudi sodišče kršilo določbe 171. a in 171. b člena ZP-1, saj je o vlogi odločilo kot o zahtevi za sodno varstvo, namesto da bi jo na podlagi 171. b člena ZP-1 z dopisom vrnilo prekrškovnemu organu, z napotkom naj odločijo o storilčevi pobudi za podajo predloga za opravo ali spremembo odločbe.

7. Vrhovno sodišče je glede na navedeno predlogu vrhovnega državnega tožilca ugodilo in izpodbijano sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani ZSV 1253/2012 z dne 27. 11. 2012 razveljavilo. V nadaljnjem postopku naj Okrajno sodišče v Ljubljani zadevo v reševanje odstopi prekrškovnemu organu, z navodilom, da odloči o storilčevi pobudi za vložitev predloga za odpravo ali spremembo odločbe prekrškovnega organa.

Op. št. (1): Zakon o prekrških z novelama ZP-1F in ZP-1G z uvodnimi pojasnili, str. 139.