Jedro

Sporno ostaja ali je dedič lahko razumel pomen in posledice svojih dejanj, torej ali se je postopka udeleževala stranka, ki je pravdno sposobna. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom za dediča pokojne na podlagi Zakona o dedovanju razglasilo bratranca A. A. do celote zapuščine ter ugotovilo, da so se mož B. B., sin C. C., hči Č. Č., sestrična D. D., sestrična E. E., bratranec F. F., sestrična G. G., bratranec H. H. in bratranec I. I. dedovanju po pokojnici odpovedali (točka I izreka), ugotovilo, da zapuščina predstavlja denarna sredstva na osebnem računu v višini 0,78 EUR po stanju na dan 24. 5. 2023, do celote, neizplačani pokojninski prejemki pri ZPIZ Slovenije v višini 80,92 EUR, do celote in osebni avtomobil Renault Clio 1.2, letnik 2001, do celote (točka II izreka). Ker je zapuščina prezadolžena, sodne takse ni odmerilo (točka III izreka). Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju se ZPIS Slovenije d.d. naroča, da prenese neizplačane pokojninske prejemke pokojne na dediča do celote (točka IV izreka), OTP d.d. se naroča, da prenese denarna sredstva pokojne na dediča, do celote (točka V izreka), pristojni upravni enoti pa se naroča, da opravi prenos lastništva osebnega avtomobila Renault Clio na dediča, do celote (točka VI izreka).

2.Zoper sklep je po svojem pooblaščencu pritožbo vložil dedič, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Iz pritožbe izhaja, da pritožnik izpodbija le točko I izreka, vendar se njegova pritožba dejansko nanaša na sklep sodišča prve stopnje v celoti. Iz pritožbe izhaja, da je pritožnik leta 2020 utrpel možgansko kap in zaradi posledic po kapi, ki so pri njemu prisotne še danes, ni bil sposoben razumeti pomena dopisa sodišča z dne 14. 11. 2023, z dopisom pa tudi ni seznanil svoje družine, zaradi česar na dopis ni odgovoril. Po tem, ko mu je družina pojasnila pomen dopisa sodišča, je izrazil, da ne želi dedovati premoženja pokojne in se dedovanju po pokojni odpoveduje. V kolikor bi bil pritožnik sposoben dopis sodišča oziroma njegovo vsebino razumeti že ob njegovem prejemu, bi takšno dedno izjavo podal že takrat. Iz pritožbe izhaja, da je pritožnik sicer še vedno poslovno sposobna oseba, a ne razume več pomena prebranega in potrebuje veliko dodatne obrazložitve. Ker pomena zapisanega s strani sodišča ni razumel, tudi ni izrazil svoje volje. Pritožnik predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijan sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3.Odgovor na pritožbo ni bil podan.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s 366. členom ZPP in 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) preizkusi sodišče druge stopnje sklep o dedovanju sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP se mora sodišče druge stopnje opredeliti le do tistih navedb v pritožbi, ki so odločilnega pomena.

7.Ker so se dediči prvega dednega reda s pisnimi dednimi izjavami dedovanju po pokojnici odpovedali, je sodišče prve stopnje iskalo dediče nadaljnjih dednih redov. Dedičev drugega dednega reda ni našlo, je pa našlo sedem dedičev tretjega dednega reda, ki jim je poslalo dopis z dne 14. 11. 2023 (list. št. 70 - 71) v katerem jih je pozvalo, da v roku 15 dni od prejema dopisa pošljejo lastnoročno podpisano dedno izjavo o dedovanju zapustničinega premoženja, v kateri je treba navesti, ali sprejemajo dediščino, ali pa se ji odpovedujejo. Dediče je opozorilo na to, da se dediščini lahko odpovejo samo v svojem imenu ali pa tudi v imenu svojih potomcev; da se izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine ne more preklicati in da bo po prejemu izjav sodišče izdalo sklep o dedovanju brez obravnave. Prav tako jih je opozorilo, da če v roku 15 dni od prejema dopisa ne bodo odgovorili oziroma ne bodo podali dednih izjav, bo sodišče štelo, da se k dedovanju zapuščine priglašajo in da priznavajo priglašene terjatve upnikov.

8.Iz pritožbe izhaja, da pritožnik zaradi posledic možganske kapi, ki jo je utrpel leta 2020 ni bil sposoben razumeti pomena dopisa sodišča z dne 14. 11. 2023 in zato nanj tudi ni odgovoril, kar je pripeljalo do tega, da ga je sodišče prve stopnje razglasilo za dediča po pokojni, čeprav tega ne želi.

9.Osebe, ki so poklicane k dedovanju, lahko domnevo, da dediščino sprejemajo, izpodbijejo z izjavo o odpovedi dediščini, ki jo je treba podati najkasneje do konca zapuščinske obravnave oziroma točneje do konca postopka na prvi stopnji, to pa je tedaj, ko sodišče izda sklep o dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD). Samo izjemoma lahko navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze še v pritožbi, če tega prej brez svoje krivde niso mogli storiti. Za pritožnika navedena izjema velja, ker navaja in dokazuje, da zaradi zdravstvenega stanja ni mogel razumeti pomena dopisa sodišča, z dne 14. 11. 2023 in se nanj ustrezno odzvati ter izraziti svojo voljo. Sporno ostaja ali je dedič lahko razumel pomen in posledice svojih dejanj, torej ali se je postopka udeleževala stranka, ki je pravdno sposobna. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP). Pravdna oziroma procesna sposobnost je sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja. Ta sposobnost procesnega prava ustreza poslovni sposobnosti v materialnem pravu in tudi ZPP obstoj pravdne oziroma procesne sposobnosti v celoti veže na obstoj poslovne sposobnosti v materialnem pravu. Kdor je poslovno sposoben, je tudi procesno (pravdno) sposoben in v pravdi lahko samostojno opravlja procesna dejanja.

10.Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je pravdna stranka procesno (pravdno) sposobna (80. člen ZPP). O tem se prepriča z izvedbo dokazov, ki jih stranke predlagajo, lahko pa dokazovanje izvede tudi po uradni dolžnosti (na primer postavitev izvedenca medicinske stroke)1. Če sodišče tega ne stori, je stranka lahko prikrajšana za učinkovito možnost izjavljanja pred sodiščem (Odločba US XVI, 117, Up-752/07, Ur. l. 118/07).

11.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sklep o dedovanju preuranjen, zaradi česar je pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

12.Z vrnitvijo zadeve pred sodišče prve stopnje bo pritožniku zagotovljena in varovana ustavna pravica do poštenega postopka na vseh stopnjah sojenja, ob tem tudi ustavna pravica do izjave (22. člen Ustave Republike Slovenije - URS) pred sodiščem prve stopnje ter pravica do pravnega sredstva (pritožbe) pred sodiščem druge stopnje (25. člen URS), prav tako pa ne bo huje kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

13.V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ugotovilo, ali je bil pritožnik zmožen razumeti pomen dopisa sodišča z dne 14. 11. 2023 in se nanj ustrezno odzvati ter izraziti svojo voljo. Če bi se ugotovilo, da je pritožnik procesno nesposobna oseba ter ni zmožen sam poskrbeti za uveljavitev dedne pravice, mu bo moralo sodišče postaviti skrbnika in bo nato v nadaljevanju sprejelo končno odločitev.

14.Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločalo, ker jih pritožnik ni priglasil.

-------------------------------

1VSRS Sklep II Ips 72/20, z dne 3.3.2021.

Zveza:

Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 133, 133/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.