Jedro

Zapuščinsko sodišče napoti na pravdo stranko, katere pravica je manj verjetna.

Izrek

I. Pritožbena postopka vodena pod opr. št. I Cp 53/2019 in I Cp 54/2018 se združita in se vodita pod enotno opr. št. I Cp 53/2019. II. Pritožba dediča zoper sklepa D 424/2018 in D 595/2018, oba z dne 7. 11. 2018 se zavrne in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. S sklepom opr. št. D 424/2018 in D 595/2018 z dne 7. 11. 2018 je sodišče prve stopnje sklenilo: ″I. Zapuščinski postopek se prekine. II. B. P. se napoti na pravdo a). z zahtevkom, da se ugotovi, da v zapuščino po pokojni E. P. ne spada delež (idealni-ustreza povečanju vrednosti nepremičnine) na premoženju, do 1/2 solastnih nepremičninah katastrska občina ... S. H. parceli ... in ..., ki ga je imela pokojna ob smrti, b) z zahtevkom, da se ugotovi, da v zapuščino po pokojnem M. P. ne spada delež (idealni-ustreza povečanju vrednosti nepremičnine) na premoženju, do ½ solastnih nepremičninah katastrska občina ... S. H. parceli ... in ..., ki ga je imel pokojni ob smrti. III. B. P. mora tožbo vložiti zoper B. R. in S. P. v 30-tih dneh po pravnomočnosti tega sklepa. IV. Prekinitev zapuščinskega postopka traja do pravnomočnega zaključka pravde po tem sklepu. V. Če dedič v določenem roku tožbe ne bo vložil, se bo zapuščinska obravnava nadaljevala in se bo dokončala ne glede na zahtevke, s katerimi ga je sodišče napotilo na pravdo.″ Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta v teku zapuščinska postopka po pokojni E. P. in po pokojnem M. P., ki sta bila zakonca. Najprej je umrla E. P., za njo pa še vdovec M. P. Zapustila sta potomce sina B. P. ter hčerki B. R. in S. P. Predmet dedovanja so po zapustnici in zapustniku vsakemu do ½ solastne nepremičnine katastrske občine ... S. H. parc. ... in ... Ker pa je dedič B. P. navajal, da je v nepremičnine, ki so predmet dedovanja po svojih starših vlagal svoja sredstva ter delo in zahteval, da se ta vlaganja izločijo iz zapuščine in da se upošteva njegov vložek k povečani vrednosti nepremičnin, je sodišče prve stopnje sklenilo, da se na pravdo napoti B. P. z zahtevkom, da se ugotovi, da v zapuščino po pokojni E. P. in pokojnemu M. P. ne spada določen idealni delež, ki sta ga imela v lasti ob smrti. Na pravdo je v skladu z določilom prvega odstavka 213. člena ZD napotilo dediča, ki je zahteval izločitev, da dokaže, da delež na nepremičnini, ne sodi v zapuščino, pri čemer je sodišče izhajalo, da sta pokojna v zemljiški knjigi vpisana kot lastnika vsak do ½ nepremičnin. Zato šteje pravico dediča, ki zahteva izločitev za manj verjetno in ga je zato napotilo na pravdo. Enaka odločitev je bila sprejeta tako v zapuščinskem postopku po pokojni E. P. (D 424/2018), kot tudi po pokojnem M. P. (D 595/2018).

2. Zoper takšno (združeno) odločitev se pritožuje dedič B. P. V pritožbi navaja, da zahteva, da mu sodišče dodeli brezplačno pravno pomoč. Nadalje v pritožbi navaja, da sta obe njegovi sestri pokazali svoj odnos do njihove skupne domačije in do njega. Obe sta vlagali svoje delo in energijo samo v svoje življenje in obe sta se odjavili iz skupnega naslova. Glede njegovega delovnega in denarnega vlaganja in dogajanja v celoti v to domačijo pa trdi, da je od rane mladosti vse do sedaj in še pred kratkim vlagal znatna sredstva v obliki dela in denarja. V domačijo je vlagal vse kar je zmogel in znal. Zato predlaga, da se mu po zakonodaji upoštevajo vsa njegova vložena sredstva, denar in predvsem njegovo delo, vzdrževanje te domačije v časovnem obdobju od smrti njegove matere naprej, kakor tudi od smrti njegovega očeta. Nadalje še navaja, da so bili odtujeni dokumenti in predmeti njegove matere in očeta. Zato B. R. in S. P. nimata pravice vsaka zahtevati zase do 1/3-tine nepremičnin po materi in očetu in da sta oče in mati zahtevala, da bo vse premoženje po njima dobil on kot dedič. Njuni sestri zato ne moreta nasprotovati njegovi zahtevi za izročitev vseh njegovih vlaganj in to zanikata na podlagi neutemeljenih navedb.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je v skladu z Zakonom o sodnem redu pritožbi, katere je pritožnik podal zoper sklepa D 424/2018 in D 595/2018 in ki se pritožbeno vodita pod opr. št. I Cp 53/2019 in I Cp 54/2019 združilo v enoten postopek, ki se naprej vodi pod opr. št. I Cp 53/2019, ker gre dejansko za enoten sklep sodišča prve stopnje, katerega pa je sodišče prve stopnje sodišču druge stopnje predložilo z dvema predložitvenima poročiloma v dvakratno reševanje, kar je v nasprotju z določbami Sodnega reda (člen 234). Zato je sodišče druge stopnje sprejelo odločitev kot je opredeljena v točki I. izreka tega sklepa.

5. Nadalje je sodišče druge stopnje vsebinsko obravnavalo pritožbo dediča B. P. zoper odločitev sodišča prve stopnje, da mora B. P. vložiti zoper B. R. in S. P. v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa tožbo z zahtevkom, da se ugotovi, da v zapuščino po pokojni E. P. ne spada delež na premoženju do ½ solastnih nepremičnin katastrska občina ... S. H. parceli ... in ..., ki ga je imela pokojna mati ob smrti in prav tako z zahtevkom, da se ugotovi, da v zapuščino po pokojnem M. P. ne spada ½ solastnih nepremičnin, ki ga je pa imel pokojni ob smrti na istih nepremičninah parceli ..., ... Sodišče prve stopnje je takšno odločitev materialnopravno pravilno sprejelo, saj je ugotovilo, da se je na zapuščinski obravnavi ugotovilo, da je med dediči nastal spor zaradi dejstva, ki ga je dedič B. P. sprožil v tem zapuščinskem postopku in sicer, da naj se mu iz zapuščine izloči del zapustnikovega premoženja, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti premoženja zapustnika (32. člen ZD). Ta dedič je namreč trdil, da je živel s pokojnima v skupnosti, da je vlagal v ti nepremičnini vseskozi in tudi še po smrti obeh. Ostali dedinji sta temu nasprotovali. Sodišče prve stopnje je nato pravilno odločilo, da se o takem sporu med dediči ne more odločiti v zapuščinskem postopku, zato je B. P. napotilo na pravdo z zahtevkom, da se ugotovi, da v zapuščino po pokojni E. P. in pokojnem M. P. ne spada (idealni) delež, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju vrednosti premoženja zapustnikov, ki sta ga imela v lasti ob smrti. Zato je na pravdo v skladu z določilom prvega odstavka 212. člena ZD napotilo dediča, ki zahteva izločitev, da dokaže, da določen delež na nepremičninah, ne sodi v zapuščino, pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo, da sta pokojna v zemljiški knjigi vpisana kot lastnika vsak do ½ nepremičnine. Zato je pravilno štelo pravico dediča, ki zahteva izločitev za manj verjetno. Takšnih dejanskih ugotovitev pritožnik s pritožbo ne izpodbija. V pritožbi navaja najprej to, da zahteva brezplačno pravno pomoč. O brezplačni pravni pomoči odloča organ za brezplačno pravno pomoč in na katerega mora pritožnik nasloviti ustrezno vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pritožnik v nadaljevanju še vztraja pri tem, da je vlagal v nepremičnino svojih staršev, to pa predstavlja dejanski substrat za vložitev tožbe, in ga je zato sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo, da to svojo pravico dokaže v pravdnem postopku. Vse nadaljnje pritožbene navedbe, da sestri ne moreta zahtevati 1/3-tino nepremičnin po materi in očetu, bo dedič tako lahko dokazal v pravdnem postopku, v kolikor bo vložil tožbo, z vsebino kot jo je opredelilo sodišče prve stopnje v točki II. izpodbijanega sklepa s pravnimi posledicami, če tožbe ne bo vložil. 6. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s členom 163 ZD, sklep sodišča prve stopnje potrdilo in zavrnilo pritožbo dediča kot neutemeljeno.

7. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih pritožnik ni priglasil.