Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe je obstoj težko popravljive škode. Glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča gre za težko popravljivo škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma s predlagano začasno ureditvijo stanja. Verjetnost nastanka težko popravljive škode mora biti predvidljiva in konkretna. Samo pavšalno navajanje in sklepanje na hipotetične in nepredvidljive posledice ne zadosti standardu verjetnosti, ki opravičuje izdajo začasne odredbe. Dokazi, s katerimi se utemelji izdajo začasne odredbe, morajo biti konkretizirani na določene realno izkazane posledice in takšni, da jih je mogoče dokazno ovrednotiti.
I.Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrne.
II.Odločitev o stroških postopka za izdajo začasne odredbe se pridrži za končno sodno odločbo.
1.Z izpodbijano odločbo je toženka ugotovila, da je tožnica ... dopolnila 70 let in tako do 1. 11. 2023 dalje obstoji omejitev iz 1. točke prvega odstavka 115. člena ZFPPIPP.
2.Tožnica zoper navedeno odločbo vlaga tožbo. V njej uveljavlja, da je vpis v seznam upraviteljev, izveden po izdaji izpodbijane odločbe, z njo v nasprotju. Trdi, da toženka ni izdala odločbe, ki bi bila podlaga za izvedeni vpis. Meni, da bi toženka z odločbo morala ugotoviti prenehanje dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja. Izpodbijana odločba naj bi bila zato nična. Uveljavlja tudi, da je toženka z izpodbijano odločbo posegla v njene pravice iz 2. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava). Pojasnjuje, da je pridobila veljavno dovoljenje za opravljanje funkcije upraviteljice brez časovne omejitve in da izpodbijana odločba zoper njo učinkuje podobno kot retroaktivni poseg v pridobljene pravice. Toženki očita, da je pred izdajo izpodbijane odločbe s 1. 11. 2023 brez pravne podlage zaustavila njeno imenovanje v novih postopkih zaradi insolventnosti. Navaja, da zato, ker izpodbijana odločba nima razlogov za poslabšanje njenega položaja, ne more presoditi, ali teže posledic (diskriminacija na podlagi starosti, kršitev načela enakosti, test sorazmernosti) ne opravičuje javni interes. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov.
3.Hkrati s tožbo vlaga predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišču predlaga, naj zadrži izvrševanje izpodbijane odločbe do pravnomočne odločitve, toženki pa naloži, da iz splošnega seznama upraviteljev pod zaporedno številko pridobitve dovoljenje številka ... vpis pri rubriki "obdobje začasne ustvitve imenovanja" od ... do preklica, izbriše. Zahteva povračilo stroškov postopka. Navaja, da ji ni odvzeto dovoljenje, odvzeta pa ji je možnost imenovanja v novih zadevah zaradi insolventnosti. Pojasnjuje, da to zanjo pomeni hujšo škodljivo posledico, ker vzpostavitev prejšnjega stanja, zaradi imenovanja drugih upraviteljev v postopkih, ki bi ji pripadali po vrstnem redu, ne bi bila več mogoča. Trdi, da obstaja velika nevarnost nepovratne spremembe njenega statusa. Dodaja, da to zanjo pomeni izgubo poklicnega udejstvovanja, pridobivanja znanja, potrjevanja z osebnim delom kot tudi osebnega dostojanstva, izguba dohodka pa je drugotnega pomena. Dodaja, da gre tudi za izgubo temeljne pravice, ki je varovana v okviru svobode dela po 49. členu Ustave.
4.Toženka v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe sodišču predlaga, naj ga zavrne. Meni, da tožnica ni izkazala težko popravljive škode.
5.Predlog za izdajo začasne odredbe ni utemeljen.
6.Po 32. členu ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank (drugi odstavek). Tožnik lahko iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (tretji odstavek).
7.Tožnica predlaga izdajo začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1, saj sodišču predlaga, naj toženki naloži spremembo vpisa v seznamu upraviteljev na način, da izpodbijana odločba ne bo več učinkovala, to je onemogočala imenovanje tožnice za upraviteljico v novih insolventnih postopkih.
8.Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe je obstoj težko popravljive škode. Glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča gre za težko popravljivo škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, (začasno) odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma s predlagano začasno ureditvijo stanja. Verjetnost nastanka težko popravljive škode mora biti predvidljiva in konkretna. Samo pavšalno navajanje in sklepanje na hipotetične in nepredvidljive posledice ne zadosti standardu verjetnosti, ki opravičuje izdajo začasne odredbe. Dokazi, s katerimi se utemelji izdajo začasne odredbe, morajo biti konkretizirani na določene realno izkazane posledice in takšni, da jih je mogoče dokazno ovrednotiti.
9.Škoda, ki jo tožnica zatrjuje, naj bi bila v tem, da se bo njen status, če začasna odredba ne bo izdana, nepovratno spremenil. Pojasnjuje, da izguba statusa zanjo pomeni izgubo poklicnega udejstvovanja, pridobivanja znanja, potrjevanja z osebnim delom kot tudi osebnega dostojanstva. Navedene okoliščine naj bi bile torej po tožničinih trditvah posledica oziroma učinek izpodbijane odločbe. Tožnica pa ne navede (in še manj izkaže), zakaj bi izpodbijana odločba sploh imela tak učinek in zakaj, če tožnica s tožbo uspe, naj bi bila škoda nepopravljiva. Tožnica namreč ne trdi, da ne bo mogla še naprej v času trajanja tega upravnega spora opravljati upraviteljske funkcije v zadevah, v katerih je bila imenovana pred 1. 11. 2023. Prav tako ne trdi, da ne bo mogla biti imenovana v novih zadevah po končanem upravnem sporu, če v njem uspe. Zgolj to, da v času trajanja tega upravnega spora tožnica ni imenovana za upraviteljico v novih zadevah, pa samo po sebi ne pomeni škode v smislu, kot jo zatrjuje tožnica (to je izguba poklicnega udejstvovanja, pridobivanja znanja, potrjevanja z osebnim delom in osebnega dostojanstva).
10.Po povedanem tožnica ni izkazala temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je težko popravljive škode. Ker sodišče opravi presojo sorazmernosti z vidika prizadetosti javne koristi ter koristi morebitnih nasprotnih strank le v primeru, če je navedeni temeljni zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe izpolnjen, je zato brez nadaljnje presoje trditev strank o (ne)prizadetosti javne koristi predlog za izdajo začasne odredbe kot neutemeljen zavrnilo.
11.ZUS-1 stroškov postopka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe ne ureja posebej, zato si je sodišče odločanje o stroških postopka pridržalo za končno sodno odločbo.
-------------------------------
1Glej I Up 35/2018, I Up 144/2017, I Up 126/2015, I Up 348/2016, I Up 84/2018 in druge.
2Glej I Up 247/2017.
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 32, 32/2, 32/3
Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.