Jedro

Kljub temu da sodišče prosilca zaradi prostovoljno prevzetih kreditnih obveznosti ne more oprostiti plačila sodne takse, to ne izključuje možnosti obročnega plačila sodne takse.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani II. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s I. točko izreka zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodne takse, z II. točko pa zavrnilo njen predlog za obročno ali odloženo plačilo sodne takse za postopek prav tako zavrnilo. Drugega tožnika je sodišče prve stopnje oprostila plačila sodne takse (III. točka izreka).

2. Tožnica v pravočasni pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit in nepravilen, ker je prvo stopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo. Navaja, da se prvostopenjsko sodišče zaradi nepravilnega materialnopravnega izhodišča ni ukvarjalo z vprašanjem, ali in kako bi takojšnje plačilo sodne takse v celoti vplivalo na pritožničino finančno in likvidnostno stanje. Dodaja še, da je potrebno upoštevati vse okoliščine in da bi plačilo takse v celotnem znesku ogrozilo njeno eksistenco. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev II. točke izreka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. ZST-1 v prvem odstavku 11. člena določa, da sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks, če bi bila zaradi plačila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. ZST-1 ne določa podrobnih meril za presojo upravičenosti do oprostitve plačila sodnih taks, zato je v tej zvezi mogoče smiselno uporabljati kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP in z njim v zvezi ZSV. Drugi odstavek 11. člena ZST-1 določa, da sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se, skladno z ustaljeno sodno prakso, presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZBPP, in kriterijev, ki jih za dodelitev denarne socialne pomoči določa ZSVarPre, ob upoštevanju ZUJF in sklepa o usklajeni višini minimalnega dohodka, ki določa, da osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 269,20 EUR.(1)

5. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi ugotovilo premoženjsko stanje tožnice na podlagi predloženih listin in ocenilo, da s plačilom sodne takse v višini 2.337,00 EUR ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnica, zaradi česar je njen predlog za oprostitev plačila sodne takse pravilno zavrnilo.

6. Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja. Vrednost spornega predmeta je v konkretnem primeru visoka, kar ima za posledico visoko sodno takso (2.337,00 EUR), zato je ključno vprašanje, ali bi bila takojšnjim plačilom tako visoke sodne takse sredstva tožnice, s katerimi se preživlja, občutno zmanjšana. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se, skladno z ustaljeno sodno prakso, kreditne obveznosti in z njimi povezane obveznosti pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks ne upoštevajo, saj je kredit posledica odločitve kreditojemalca.(2) Kljub temu da sodišče prosilca zaradi prostovoljno prevzetih kreditnih obveznosti ne more oprostiti plačila sodne takse, to ne izključuje možnosti obročnega plačila sodne takse. V skladu z ZST-1 mora sodišče, na kar pravilno opozarja pritožnica, upoštevati tudi finančno in likvidnostno stanje prosilca. Če bi takojšnje plačilo celotne sodne takse za prosilca onemogočilo plačati redne mesečne kreditne ali druge tovrstne obveznosti ali pa da bi zaradi sočasnega plačila sodne takse in teh obveznosti ostal praktično brez osnovnih sredstev za preživljanje, mu takega bremena sodišče ne sme naložiti. Zato mora sodišče v okviru prošnje za obročno plačilo obveznosti presoditi tudi finančno-likvidnostni vidik prosilca ter upoštevati tudi fiksne obveznosti prosilca, k plačevanju katerih se je (četudi prostovoljno) zavezal(3). Ker razlogov o tem v izpodbijanem sklepu ni najti, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, sklep v izpodbijani II. točki izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP), ki naj dopolni postopek v nakazani smeri ter znova odloči o tožničinem predlogu za obročno/odloženo plačilo sodne takse.

(1) Sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 10. 2. 2010, opr. št. II Cp 4070/2010, in sklep Vrhovnega sodišča z dne 11. 10. 2012, opr. št. I Up 318/2012. (2) Odločitve Višjega sodišča v Ljubljani z dne 19. 11. 2012, opr. št. I Cp 2958/2012, in z dne 6. 6. 2012, opr. št. II Cp 4164/2011. (3) Glej Sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 22. 4. 2014, opr. št. I Cp 1065/2014.