Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predsednica senata Višjega sodišča je v spornem dopisu sodišču prve stopnje le opozorila na nerešene vloge (sedanjega) pritožnika in mu predlagala, naj o njih odloči. S tem nikakor ni prekoračila svojih pooblastil in ni vzbudila nobenega dvoma o svoji nepristranskosti. Zato ni razloga za izločitev višjih sodnic, članic senata.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani je s sklepom zavrnil predlagateljev predlog za izločitev treh višjih sodnic istega sodišča. 2. Zoper sklep je predlagatelj vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo spremembo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Edino bistveno vprašanje v tem primeru je, ali so članice senata z dopisom, s katerim so opozorile prvostopenjsko sodišče, da sta v spisu še nerešena predloga za izločitev sodnice Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je odločala o začetku stečajnega postopka, in predsednika istega sodišča, ravnale tako, da je podan dvom o njihovi nepristranskosti in s tem razlog za njihovo izločitev po 6. točki 70. člena ZPP. Predsednik Višjega sodišča v Ljubljani je v izpodbijanem sklepu jasno in utemeljeno odgovoril, da razlog za izločitev sodnic ni podan. Odgovoril je tudi na ostale za zadevo bistvene trditve predlagatelja. V zvezi s pritožbenimi trditvami Vrhovno sodišče ocenjuje, da niti dopis višjih sodnic niti stališča predsednika Višjega sodišča v Ljubljani v izpodbijanem sklepu v ničemer ne nasprotujejo odločbi Ustavnega sodišča Up 365/05, kakor trdi pritožnik. Predsednica senata Višjega sodišča v Ljubljani je v spornem dopisu sodišču prve stopnje namreč le opozorila na nerešene vloge (sedanjega) pritožnika in mu predlagala, naj o njih odloči. S tem nikakor ni prekoračila svojih pooblastil in ni vzbudila nobenega dvoma o svoji nepristranskosti. Samo to je pomembno za odločitev o zahtevi za izločitev višjih sodnic.
5. Glede navedenega vprašanja je v izpodbijanem sklepu dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno ter materialno pravo (6. točka 70. člena ZPP) pravilno uporabljeno. V postopku izdaje sklepa ni bila storjena nobena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.