Jedro

Opredelitev zahtevnosti dopolnitve izvedenskega mnenja ni odvisna od zahtevnosti osnovnega izvedenskega mnenja, saj pravilnik jasno loči in opredeli zahtevnost izvedenskega mnenja v okviru katere glede na stopnje zahtevnosti določi nagrado zanj (prvi odstavek 51. člena Pravilnika), kot tudi stopnje zahtevnosti dopolnilnega izvida in mnenja, v skladu s katerimi v drugem odstavku 51. člena Pravilnika določa nagrado.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sklepom sodni izvedenki dr. M.Z.K. za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja z dne 8. 4. 2013 odmerilo nagrado in povračilo stroškov v skupnem znesku 238,05 EUR (I. točka izreka); nadalje je odločilo, da je od celotnega izplačila potrebno obračunati in plačati še 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 21,07 EUR (II. točka izreka); ugotovilo, da sodna izvedenka ni zavezanka za DDV (III. točka izreka); odločilo, da plačilo skupnega zneska 259,12 EUR izvrši finančno računovodska služba prvostopenjskega sodišča iz sredstev, ki jih je založila tožena stranka (v nadaljevanju toženka), na TRR sodne izvedenke, davek od osebnih prejemkov in prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa na ustrezna računa (IV. točka izreka) ter da se plačilo izvede najkasneje v 45 dneh od izdaje sklepa o odmeri stroškov in nagrade (V. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se pravočasno po pooblaščenki pritožuje toženka. Strankine pripombe na podano pisno izvedensko mnenje ne pomenijo novega dokaza, ampak so sestavni del dokazovanja z izvedencem, zato gre še vedno za isti dokaz, ki ga je predlagala tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica), ki ji je sodišče naložilo plačilo predujma za izdelavo izvedenskega mnenja, zato tudi stroški dopolnitve izvedenskega mnenja bremenijo njo. Sodišču prve stopnje tako očita, da je s sklepom, ki ga je sprejelo na naroku dne 16. 1. 2013, da bo stroške za dopolnitev izvedenskega mnenja, če bodo ti nastali, založila toženka, storilo bistveno kršitev določb postopka v zvezi s 286 b. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj je prekršilo postopkovna pravila o dokaznem bremenu. Zato meni, da je sodišče prve stopnje dne 16. 1. 2013 sprejelo nezakonit sklep, nezakonit pa je bil tudi poziv z dne 15. 4. 2013 na plačilo plačilo predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja. Ker tožnica zoper navedeni sklep in poziv nima posebnega pravnega sredstva, je morala predujem plačati, bo pa navedene kršitve uveljavljala, ko ji bo skladno z ZPP to omogočeno, meni pa, da so glede na izrek izpodbijanega sklepa tudi predmetni pritožbeni razlogi upoštevni. Ocenjuje, da izvedenka ni upravičena do dodatne nagrade, saj v dopolnitvi ni odgovarjala na dodatna vprašanja, ampak gre le za odpravljanje pomanjkljivosti, ker izvedensko mnenje ni bilo podano v celoti, saj izvedenka ni odgovorila na vsa vprašanja, ki jih je postavilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 17. 11. 2011. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali so bila izvedenki podana v odgovor dodatna vprašanja in ali je nanje odgovorila, izpostavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sklep pomanjkljiv in nerazumljiv ter ga v tem delu ni mogoče preizkusiti. Prav tako, ga po njeni oceni ni mogoče preizkusiti v delu odmere nagrade in stroškov, saj prvostopenjsko sodišče v nasprotju s samim seboj najprej navede, da je izvedenski odmerilo nagrado za izdelavo izvedenskega mnenja, v nadaljevanju pa za izdelavo zelo zahtevne dopolnitve izvedenskega mnenja. Brez razlogov pa naj bi bila tudi višina odmerjene nagrade, saj niso navedeni razlogi, zakaj je podan kriterij zelo zahtevne dopolnitve izvedenskega mnenja. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Podrejeno predlaga, da izpodbijani sklep spremeni, tako da zavrne zahtevek izvedenke za plačilo nagrade in povrnitve stroškov ter odloči, da je prvostopenjsko sodišče toženki dolžno vrniti založen predujem, tožnica pa ji je dolžna povrniti priglašene stroške pritožbenega postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) ter ocenjuje, da pritožba ni utemeljena. Izpodbijani sklep je razumljiv in vsebuje bistvene razloge sprejete odločitve ter ga je vsekakor mogoče preizkusiti, zato v pritožbi uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, ni podana.

5. Pritožbene navedbe o neupravičenosti naložitve plačila predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja toženki na presojo pravilnosti izpodbijane odločitve o odmeri nagrade izvedenki za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja ne morejo vplivati, zato za drugostopenjsko presojo niso relevantne. Toženka bo namreč svoje pomisleke v zvezi s povračilom stroškov postopka lahko uveljavljala zoper končno (meritorno) odločbo, s katero bo odločeno tudi o povračilu stroškov.

6. Izvedenka dr. M.Z.K. je v izvedenskem mnenju z dne 15. 5. 2012 v celoti odgovorila na vprašanja sodišča, ki so ji bila postavljena s sklepom z dne 17. 11. 2011. Ker v mnenju in izvidu ni bilo pomanjkljivosti, katere bi bilo mogoče odpraviti z odgovori na toženkine pripombe v zvezi s podanim izvedenskim mnenjem, dopolnitve izvedenskega mnenja z dne 8. 4. 2013 ni mogoče obravnavati kot naknadno dokončanje izvedenskega dela, zato tovrstna prizadevanja pritožbe niso utemeljena. Dopolnitev izvedenskega mnenja z dne 8. 4. 2013 predstavlja izvedenkino kompleksno in celovito obravnavo pripomb, ki jih je toženka v zvezi z izvedenskim mnenjem z dne 15. 5. 2012 navedla v pripravljalni vlogi z dne 5. 10. 2012, v okviru katere je izvedenska podala strokovne in jasne odgovore. Prav zaradi kompleksnosti podanih odgovorov je sodišče prve stopnje dopolnitev izvedenskega mnenja pravilno opredelilo kot zelo zahtevno v skladu s 3. točko drugega odstavka 51. člena Pravilnika o izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnika) in izvedenki zanj priznalo nagrado v višini 207,00 EUR. Opredelitev zahtevnosti dopolnitve izvedenskega mnenja ni odvisna od zahtevnosti osnovnega izvedenskega mnenja, saj pravilnik jasno loči in opredeli zahtevnost izvedenskega mnenja v okviru katere glede na stopnje zahtevnosti določi nagrado zanj (prvi odstavek 51. člena Pravilnika), kot tudi stopnje zahtevnosti dopolnilnega izvida in mnenja, v skladu s katerimi v drugem odstavku 51. člena Pravilnika določa nagrado. Dopolnilno mnenje in izvid k zahtevnemu izvedenskemu mnenja, kot je bilo opredeljeno mnenje z dne 15. 5. 2012, je lahko manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno ali izjemno zahtevno. Toženka v pritožbi opredelitev zahtevnosti dopolnilnega mnenja zmotno veže na opredelitev zahtevnosti osnovnega izvedenskega mnenja, saj je njeno stališče v nasprotju z opredelitvijo v 51. členu Pravilnika. S tem se tudi pritožbena izvajanja o tem, da je sodišče samo s seboj v nasprotju dopolnilni izvid in mnenje opredelilo kot zelo zahtevno, medtem ko je (osnovno) mnenje opredelilo kot zahtevno, izkažejo za neutemeljena. Ob pravilni odmeri nagrade za zahtevno dopolnilno mnenje in izvid, je sodišče prve stopnje tudi pravilno v skladu s tretjim odstavkom 45. člena Pravilnika v višini 15 %, to je v znesku 31,05 EUR izvedenki odmerilo materialne stroške ter ji priznalo 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

7. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo neutemeljeno pritožbo toženke in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Toženka s pritožbo ni uspela, zato v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.