Jedro

Tožnik akta, ki ga želi izpodbijati v upravnem sporu, ni predložil. Zaradi pomanjkljivosti tožbe v konkretnem primeru sodišče ni moglo opraviti niti njenega predhodnega preizkusa, zato je tožbo zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožnik je na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, dne 27. 7. 2011, vložil vlogo (pritožbo-tožbo) zaradi napačno vodenega postopka obravnave in posledično napačne odločitve v zadevi plačila davka na dodano vrednost. Navedeno vlogo je Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Celju, prejelo 1. 8. 2011. Tožnik je v tožbi pojasnil, da predlaga uvedbo posebnega revizijskega postopka zaradi dela Davčnega urada v Celju, da se z delom tega organa ne strinja zato, ker je postopek neplačanih dajatev ob uvozu vozila iz države članice EU začel po 18 mesecih, kljub temu, da je bilo pred dnem uvoza že preverjeno in tudi dano pozitivno mnenje za uvoz. Pritožuje se nad odločitvami referenta za davčno kontrolo in navaja, da je vsem napačnim odločitvam davčnega organa ugovarjal, ker meni, da je zanje kriva vodja referata. Pojasnjuje na kateri osnovi bi moral davčni organ izvesti obračun DDV. Davčnemu organu očita napačno vodene postopke in neprimeren odnos do strank. Opisuje svojo finančno situacijo in skrb za družino z dvema nepreskrbljenima otrokoma in kljub temu, da je davčni organ ravnal očitno napačno, noče ugoditi njegovi vlogi bodisi za obročno odplačilo dolga, bodisi odpis dolga. Ker je bil z ravnanjem pristojnega davčnega urada oškodovan, sodišču predlaga prednostno obravnavo zadeve in razveljavitev odločitev davčnega organa.

Predlaga tudi, da sodišče tožnika razbremeni namišljenega dolga, da se davčnemu uradu naloži plačilo vseh stroškov postopka in izgubo prometa od dneva blokade osebnega računa tožnika in po potrebi uvede ponovni postopek presoje davčnega obračuna.

V vlogi z dne 20. 7. 2011 sodišču predlaga, da tožbo presodi prednostno in da naj jo sodišče obravnava kot posebni revizijski postopek v zadevi, ki se na davčnem uradu vodi pod številko 426-12-2/05-552-04041-2. Dne 1. 9. 2011 je sodišče tožnika, v skladu s prvim odstavkom 31. člena Zakona o upravnem sporu-Uradni list RS, št.105/2006 in 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1) pozvalo, da predloži izpodbijani akt, ki ga s tožbo izpodbija in ga opozorilo, da bo v primeru, če ne bo odpravil pomanjkljivosti in zaradi tega zadeve ne bo mogoče obravnavati, sodišče na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1, tožbo s sklepom zavrglo. Tožniku je bilo to pisanje vročeno 2. 9. 2011. Dne 8. 9. 2011 je tožnik sodišču poslal pojasnilo, da je vso dokumentacijo priložil že ob vložitvi tožbe in navedel, da se pritožuje na molk davčnega organa in da vlaga pritožbo na vse odločbe oziroma celoten postopek, ki ga vodi davčni urad.

Naslovno sodišče je vpogledalo v tožbi priložene listine, to je račun za nakup osebnega vozila; obrazec prijave pridobitve motornega vozila iz druge države članice EU, ki jo opravi fizična oseba; odločbo Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Celje, številka DT 429268572009-13-0408-04 z dne 5. 2. 2010, odločbo Ministrstva za finance, Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, številka DT 499-16-94/2007-3 z dne 9. 7. 2009; odločbo Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Celje, številka DT 426-12-2/05-552-04041-12 z dne 20. 4. 2007; opomin pred začetkom davčne izvršbe številka DT 4292-500072007-21090 804062-11) z dne 19. 6. 2007; sklep Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Celje, številka DT 4234-6172007-3 (04041-00) z dne 26. 6. 2007 in sklep istega organa z dne 12. 7. 2007 ter seznam izvršilnih naslovov z dne 12. 7. 2007. Sodišče je vpogledalo tudi v dne 8. 9. 2011 posredovani listini. Tako je iz listine Ministrstva za finance, Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, številka DT 497-41/2010 z dne 6. 9. 2010 (obračun davka na DDV v zvezi z nakupom motornega vozila) razvidno, da je davčni organ tožniku pojasnil potek vodenja postopka v zvezi s spornim obračunom DDV, ter tožniku pojasnil tudi, da je imel zoper odločbo Ministrstva za finance, Direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, številka DT 499-16-94/2007-3 z dne 9. 7. 2009, s katero je bilo odločeno o njegovi pritožbi zoper odločbo Ministrstva za finance, Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Celje, številka DT 426-12-2/05-552-04041-12 z dne 20. 4. 2007 (o plačilu davka na dodano vrednost), možnost vložiti tožbo, ki pa je ni vložil. Sodišče je vpogledalo tudi v tožnikov odgovor na navedeni dopis z dne 25. 9. 2010. Na podlagi vseh zgoraj navedenih podatkov je sodišče ugotovilo, da tožnik akta, ki ga želi izpodbijati v konkretnem upravnem sporu, ni predložil, sodišče pa pristojnosti uvedbe predlaganih postopkov (posebnih revizijskih postopkov), ob upoštevanju določb ZUS-1, nima. Sodišče zaradi pomanjkljivosti tožbe v konkretnem primeru ni moglo opraviti niti njenega predhodnega preizkusa. Ker tožba zaradi navedenega ostaja nejasna, prav tako pa ostaja nesklepčen tudi sam tožbeni zahtevek, je sodišče zaključilo, da tožnik kljub pozivu pomanjkljivosti tožbe ni odpravil, ter da zaradi tega sodišče zadeve ne more obravnavati, zato je tožbo zavrglo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1.