Jedro

Predlog ni popoln, saj je v predlogu izostala konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, ki je, kot je Vrhovno sodišče že večkrat poudarilo, bistvena sestavina predloga, predvsem zato, da se lahko tudi v nadaljevanju vložena dopuščena revizija osredotoča le nanj in njegov pomen za pravni red.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je mladoletnega otroka nasprotnih udeležencev, rojenega leta 2007, na podlagi 175. člena DZ za tri leta namestilo v vzgoji zavod. Obenem je določilo preživninsko obveznost nasprotnih udeležencev, uredilo stike med njima in otrokom ter otroka postavilo pod skrbništvo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnih udeležencev zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje prva nasprotna udeleženka vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem navaja, da se z odločitvijo ne strinja, saj ne obstajajo pogoji. Sin je bolj živahen in razdražljiv, a je namestitev v zavod prekomeren ukrep. Sodišče je fanta neupravičeno iztrgalo iz družine, kjer se je uspešno vklapljal ter družil z brati in sestrami. Potrebuje domače okolje, namestitev v vzgojni dom bo njegovo obnašanje le poslabšala. Odločitev je zmotna in odstopa od številne sodne prakse Vrhovnega sodišča. Revizijo vlaga predvsem iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava, zaradi česar je bilo napačno ugotovljeno dejansko stanje. Pritožbena odločitev je arbitrarna, neživljenjskega sklepa pa tudi ni mogoče preizkusiti. Predlaga dopustitev revizije glede spornih vprašanj, ki niso razrešena v obeh nižjih postopkih.

4. Predlog ni popoln.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse; zlasti pa v primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku; v nadaljevanju ZNP-1).

6. Stranka mora v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno; na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367.b člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP-1 ).

7. ZPP, ki se na podlagi 37. člena ZNP-1 uporablja tudi za nepravdne zadeve, v zvezi z obveznimi sestavinami predloga za dopustitev revizije postavlja stroge formalne zahteve, ki jih predlagateljica ni izpolnila. V predlogu je namreč izostala konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, ki je, kot je Vrhovno sodišče že večkrat poudarilo,1 bistvena sestavina predloga, predvsem zato, da se lahko tudi v nadaljevanju vložena dopuščena revizija osredotoča le nanj in njegov pomen za pravni red. Vrhovno sodišče poudarja, da ob tem ni spregledalo drugega odstavka 6. člena ZNP-1, ki sodišču nalaga, da po uradni dolžnosti ukrene vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese.

8. Vrhovno sodišče je zato nepopoln predlog na podlagi šestega odstavka 367 .b člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrglo.

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Glej, na primer, sklepe VS RS II DoR 494/2018 z dne 24. 1. 2019, II DoR 278/2018 z dne 11. 10. 2018, II DoR 501/2018 z dne 16. 5. 2019.