Jedro

V zadevah javnih razpisov je presoja izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. Število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve upravnega akta, je rezultat ocene strokovne komisije, strokovne ocene pa sodišče ne more strokovno presojati, saj za to ni usposobljeno, v upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.

Sodišče se v strokovno tehnična vprašanja ne sme spuščati, ker ni strokovno usposobljeno, ampak lahko ocenjuje le ustreznost obrazložitve. V tem smislu pa je bil izpodbijani sklep v ponovljenem postopku dovolj podrobno obrazložen, da se ga da preizkusiti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka z izpodbijanim sklepom v ponovljenem postopku ni odobrila vloge tožeče stranke za dodelitev sofinanciranja nove tehnološke opreme. V obrazložitvi sklepa navaja, da je tožeča stranka po merilih pridobila 72 od 100 možnih točk, prag števila točk, nad katerim je odobreno sofinanciranje, pa je 80 ali več točk. Vloga je bila ocenjena na podlagi sedmih meril, ki so skladna z razpisno dokumentacijo. Vsako merilo ima ustrezno število podrazredov. Glede na oceno komisije je bilo pri posameznem merilu dodeljeno ustrezno število točk. 2. Iz obrazložitve doseženih točk v posameznem merilu izhaja, da pri merilu pod 1 (uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi/storitvami) tožena stranka ni podelila vseh točk, ker je iz vloge tožeče stranke razvidno, da le ta ne uvaja niti tehnološke linije oziroma postrojenja več strojev niti ne uvaja novih informacijskih rešitev. V nadaljevanju obrazložitve tožena stranka natančno pojasnjuje to svojo ugotovitev.

3. Tožena stranka prav tako ni podelila največ možnih točk (20) pri merilu pod 2, to je inovativnost v povezavi z operacijo. Pri tem je pojasnila, da je iz vloge tožeče stranke razvidno, da je že pred oddajo vloge opravljala storitve čiščenja odpadnih voda in bo to svojo storitev le temeljito izboljšala, da bo lahko čiščenje odpadnih voda izvajala tudi na mestu samem.

4. Tožena stranka tudi ni podelila najvišje možno število točk pri merilu pod številko 7, to je vpliv operacije na okolje. Pri tem je pojasnila, da predmet operacije neposredno ne omogoča učinkovitejše rabe energije ali izkoriščanja obnovljivih virov energije. Navaja, da tožeča stranka ni priložila konkretnih dokazil, kot to opredeljuje obrazložitev predmetnega merila. Pri uporabi dizelskega agregata namesto električne energije gre le za menjavo vira napajanja, ne pa za prihranek pri energijski potrošnji.

5. Tožeča stranka v tožbi in pripravljalni vlogi z dne 5. 3. 2015 navaja, da je obrazložitev sklepa pomanjkljiva in da dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno. Ne strinja se s številom točk pri merilih, označenih s številkami 1, 2 in 7. Merilo številka 1 se nanaša na uvajanje sodobne tehnologije v povezavi z novimi ali temeljito izboljšanimi proizvodi oziroma storitvami. V tožbi podrobno pojasnjuje, zakaj se ne strinja s številom podeljenih točk po tem kriteriju. V vlogi za sofinanciranje je tožeča stranka jasno navedla, da namerava investirati v nakup nove tehnološke linije za izvajanje storitev čiščenja odpadnih voda. Tožeča stranka je svoj izum tudi patentirala. Tožena stranka je svoj zaključek, da gre pri investiciji zgolj za stroj oziroma mobilno napravo in ne za tehnološko linijo, gradila predvsem na poimenovanju čistilne naprave v vlogi. Tožena stranka ni pojasnila, kaj naj bi tehnološka linija oziroma postrojenje sploh bilo in je zaradi tega obrazložitev pomanjkljiva. Nadalje podrobno pojasnjuje, zakaj gre v konkretnem primeru za investicijo v celotno mobilno linijo, ki je sestavljena iz posameznih enot, povezanih v linijo. Podrobno tudi pojasnjuje, zakaj ima investicija tožeče stranke avtomatiziran postopek nevtralizacije in zakaj vsebuje tako imenovano informacijsko rešitev. Pri tem predlaga, naj se zaslišijo tudi določene priče. Nadalje podrobno pojasnjuje, zakaj se ne strinja s številom dodeljenih točk pri merilu pod število 2, to je inovativnost. Po mnenju tožeče stranke gre za povsem novo storitev, saj je do tedaj opravljala storitev čiščenja le poskusno. Navedeno potrjuje tudi podeljeni patent, ki se v skladu z Zakonom o industrijski lastnini podeli za izum, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv. Prav tako se tožeča stranka ne strinja s številom podeljenih točk pod merilom številka 7, to je vpliv operacije na okolje. Pojasnjuje, zakaj gre po njenem mnenju tudi za prihranek pri porabi energije. Tudi v zvezi s tem predlaga zaslišanje večih prič kot tudi postavitev izvedenca ustrezne stroke. Iz celotne vloge je jasno razvidno, da podjetje z zadevno investicijo uvaja novo tehnološko linijo, ki predstavlja tehnološko in informacijsko rešitev v povezavi s tehnološkim procesom. Čiščenje odpadnih voda je proces med seboj povezanih ali vzajemno vplivajočih aktivnosti, ki vhode pretvarja v izhode. Tožeča stranka uvaja inovativne programske rešitve. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da vlogo tožeče stranke odobri, podrejeno pa, naj sklep odpravi in vrne zadevo v ponovni postopek toženi stranki, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je v obrazložitvi sklepa jasno navedeno, da je iz vloge tožeče stranke razvidno, da ne uvaja niti tehnološke linije, prav tako pa ne uvaja novih informacijskih rešitev. Izpodbijani sklep je obrazložen in ga je mogoče preizkusiti. V obrazložitvi je jasno navedeno, kaj se ocenjuje pri predmetnih merilih, zato ni prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka. Tožena stranka se je v izpodbijanem sklepu jasno opredelila glede uvajanja morebitnih informacijskih rešitev. Iz obrazložitve sklepa je tudi razvidno, da tožena stranka ne oporeka lastni inovativnosti tožeče stranke, saj je podelila 17 točk pri merilu pod številko 2, to je inovativnost. Vendar je iz vloge tožeče stranke razvidno, da je že pred oddajo vloge opravljala storitve čiščenja odpadnih voda in bo to svojo storitev le temeljito izboljšala. Obrazložitev v izpodbijanem sklepu ni bila zgolj pavšalna, da se je ne bi dalo preizkusiti. V zvezi z učinkovitejšo rabo energije ali izkoriščanjem obnovljivih virov pa tožeča stranka ni priložila konkretnih dokazil. Pri zamenjavi električne energije z dizelskim agregatom gre zgolj za menjavo vira napajanja. Hitrejši postopek pa celo poveča potrebo po moči pogonskega agregata in s tem tudi večjo porabo goriva. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo zavrne in naloži tožeči stranki plačilo stroškov upravnega spora.

7. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 4. 5. 2015 pojasnjuje, da je kot odgovor na tožbo prejela identično vlogo, ki jo je kot odgovor na vloženo tožbo prejela v upravni zadevi številka III U 20/2014. Tožbo pa je vložila zoper sklep z dne 11. 2. 2015. V odgovoru na tožbo je navedena opravilna številka III U 20/2014 in ne III 46/2015. Zaradi tega sklepa, da je prišlo do vročitve napačnega odgovora na tožbo. V nadaljevanju pripravljalne vloge ponovno podrobno pojasnjuje, zakaj se ne strinja z številom podeljenih točk pri merilih pod številkami 1, 2 in 7. 8. Tožena stranka v pripravljalni vlogi prereka trditev, da naj bi poslala napačen odgovor na tožbo.

9. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 11. 6. 2015 navaja, da je pravi odgovor na tožbo prejela šele kot prilogo k prvi pripravljalni vlogi tožene stranke. Tožena stranka navajanja tožeče stranke zgolj pavšalno prereka, ničesar pa ne utemelji in ne konkretizira. Tožena stranka ni pojasnila posameznega merila glede na ugotovljeno dejansko stanje. Iz sklepa niso razvidni razlogi, da bi se ga dalo preizkusiti, so neobrazloženi. Obrazložitev tožene stranke je daljša, ne pa vsebinsko polnejša. Glede trditve, da je tožena stranka že opravljala storitev čiščenja odpadnih voda, pa tožeča stranka pojasnjuje, da je to opravljala le poskusno za namen testiranja.

K točki I izreka:

10. Tožba ni utemeljena.

11. Sodišče najprej pojasnjuje, da je od tožene stranke prejelo pravilen odgovor na tožbo, torej odgovor na tožbo zoper sklep z dne 11. 2. 2015. Prejelo ga je dne 9. 4. 2015 in ga 13. 4. 2015 poslalo tožeči stranki, kar je razvidno iz podatkov spisa. Kljub temu pa je v izogib nesporazumu poslalo ta odgovor na tožbo tožeči stranki še enkrat in ta ga je prejela 22. 6. 2015, razen tega pa tožeča stranka sama navaja, da je pravilen odgovor na tožbo prejela kot prilogo prve pripravljalne vloge tožene stranke z dne 20. 5. 2015. Sodišče tako zaključuje, da je tožeča stranka v vsakem primeru prejela pravilen odgovor na tožbo oziroma se je z njim seznanila. Če je bil kot priloga k spremnemu dopisu sodišča številka III U 46/2015-12 z dne 13. 4. 2015 priložen kakšen napačen dokument (kar pa iz sodnega spisa ni razvidno), pa se je tožeča stranka s pravilnim odgovorom na tožbo vsekakor seznanila pozneje.

12. Sicer pa sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep tožene stranke številka S13/00203-1 z dne 11. 2. 2015 pravilen in zakonit. Pri tem sodišče najprej pojasnjuje, da je v zadevah javnih razpisov presoja izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana. To pomeni, da je pristojnemu strokovnemu organu prepuščeno določeno polje proste presoje, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev. Če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, sodišče odločitev tožene stranke odpravi le v primeru, če je njena argumentacija očitno nerazumna. S tem v zvezi sodišče nadalje pojasnjuje, da je tudi Vrhovno sodišče v sodbi številka X Ips 725/2008 zavzelo stališče, da je število doseženih točk, ki je razvidno iz obrazložitve upravnega akta, rezultat ocene strokovne komisije, strokovne ocene pa sodišče ne more strokovno presojati, saj za to ni usposobljeno, v upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene. Enako stališče je Vrhovno sodišče zavzelo tudi v sklepu številka X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015. 13. Čeprav je sodna presoja izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanja posameznih ocen zadržana, pa je v primeru, ko gre za sofinanciranje iz javnih sredstev, vseeno treba upoštevati tudi ustavno pravico do enakega varstva pravic, ki vključuje tudi pravico do obrazloženosti odločitve, s katero pristojni organ odloča o pravicah, dolžnostih ali pravnih koristih stranke. V primeru, kot je obravnavani, ko je izpolnjevanje razpisnih kriterijev ovrednoteno s številčnimi ocenami, mora obrazložitev omogočiti preizkus obrazložitve s tem, da se navedejo konkretni razlogi in okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka ocenila, v kolikšni meri prijavljena vloga tožeče stranke izpolnjuje vsako merilo. Po presoji sodišča obrazložitev sklepa tak preizkus omogoča. Sodišče ocenjuje, da je tožena stranka v ponovljenem postopku svoje ocene ustrezno in dovolj argumentirano pojasnila. Iz obrazložitve sklepa jasno izhaja, katera merila so bila pri vrednotenju upoštevana in katera dejstva so bila pri tem odločilna ter kako so vplivala na odločitev za dodelitev števila točk pri posameznem merilu.

14. Tožbene navedbe se večinoma nanašajo na to, da je obrazložitev sklepa pomanjkljiva in se ga zaradi tega ne da preizkusiti. Razen tega tožeča stranka zelo obsežno in podrobno pojasnjuje iz strokovno tehničnega vidika, zakaj se s strokovno tehničnimi argumenti tožene stranke (le ti so v obrazložitvi sklepa dovolj podrobno pojasnjeni) ne strinja. Sodišče pa se - kot je zgoraj navedeno - v strokovno tehnična vprašanja ne sme spuščati, ker ni strokovno usposobljeno, ampak lahko ocenjuje le ustreznost obrazložitve. V tem smislu pa je bil izpodbijani sklep v ponovljenem postopku dovolj podrobno obrazložen, da se ga da preizkusiti. Tako je v obrazložiti sklepa pri kriteriju pod število 1 tožena stranka natančno pojasnila, da po njenem mnenju tehnološki proces ni tak, da bi uvajal tehnološke linije oziroma postrojenja več strojev in ne uvaja novih informacijskih rešitev. Tožena stranka je natančno pojasnila, da so čistilne šobe, dozirna tehnika in zbiralna cisterna s prikolico le dodatna oprema centralne čistilne enote, brez katere ta ne bi bila funkcionalna, pri tem pa ne gre za dodatne stroje, ki si z osnovno enoto predstavljali tehnološko linijo. Po njenem mnenju slika predmeta operacije pokaže, da gre pri investiciji za tovorno vozilo s priklopnikom, torej zgolj za en stroj. Pri tem se sklicuje tudi na opis delovanja čistilne naprave. Obrazložila je tudi, da stranka ne uvaja novih informacijskih rešitev, ampak gre zgolj za avtomatiziran postopek regulacije PH vrednosti očiščene vode. Glede inovativnosti je tožena stranka dovolj podrobno obrazložila, da je iz vloge tožeče stranke razvidno, da je že pred oddajo vloge opravljala storitve čiščenja odpadnih voda in bo svojo storitev le izboljšala. S tem v zvezi sodišče ugotavlja, da tožeča stranka sicer v tožbi navaja, da je to storitev doslej opravljala zgolj poskusno, vendar to še vedno pomeni, da je tožena stranka pravilno zaključila, da je tožeča stranka že pred oddajo vloge opravljala storitve čiščenja odpadnih voda. Prav tako pa je tožena stranka tudi pri obrazložitvi merila pod številko 7 po mnenju sodišča dovolj natančno obrazložila, zakaj ni podelila vseh možnih točk, saj je navedla, da predmet operacije neposredno ne omogoča učinkovitejšo rabo energije, pri čemer je, razen tega, da tožeča stranka ni priložila konkretnih dokazil, navedla tudi to, da gre zgolj za zamenjavo vira napajanja ne pa za prihranek pri energijski potrošnji. Vprašanje, ali gre pri menjavi vira napajanja s pogonskim agregatom kategorije EURO 6 za prihranek pri potrošnji energije, pa je po mnenju sodišča vprašanje strokovne presoje, v katero se sodišče ne sme spuščati.

15. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo. Sodišče v navedeni zadevi ni razpisalo glavne obravnave, kot je predlagala tožeča stranka, ker je skladno z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 presodilo, da predlagani dokazi ne bi mogli vplivati na odločitev v zadevi glede na že pojasnjeno stališče, da je v tovrstnih zadevah javnih razpisov sodna presoja izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma dodeljevanje posameznih ocen zadržana.

K točki II izreka:

16. Obe stranki sta predlagali tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče je odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, kot to določa četrti odstavek 25. člena ZUS-1 za primere, kot sodišče tožbo zavrne.