Jedro

Tožena stranka v izpodbijani odločbi pravilno ugotavlja, da tožba, na katero se prošnja za dodelitev BPP nanaša, nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 142/2014-2 z dne 4. 7. 2014 ter kot oprostitev stroškov sodnega postopka. Organ je pridobil tudi kopijo odločbe CSD z dne 2. 4. 2104. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik vložil 16. 8. 2014 pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani tožbo zoper zgoraj navedeno odločbo ter hkrati podal prošnjo za dodelitev BPP. Tožnik je upravičen do denarne socialne pomoči 265, 22 EUR mesečno in je tožena stranka njegovo prošnja obravnavala kot prošnjo za dodelitev izredne BPP ter se finančni položaj ni ugotavljal. Tožena stranka se sklicuje na tretji odstavek 11. člena, drugi odstavek 12. člena in 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki jih citira. Navaja, da morajo biti ob dodelitvi BPP izpolnjeni ne le finančni pogoj, ampak tudi objektivni pogoji iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP.

Z odločbo tega sodišča Bpp 142/2014-2 z dne 4. 7. 2014 je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev izredne BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo tega sodišča Bpp 15/2014-2 z dne 12. 5. 2014, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo istega sodišča Bpp 265/2013-2 z dne 25. 11. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo tega sodišča Bpp 183/2013-2 z dne 26. 9. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za BPP v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo tega sodišča Bpp 121/2013-2 z dne 16. 7. 2013. S slednjo je bila zavrnjena njegova prošnja za BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo tega sodišča Bpp 70/2013-2 z dne 10. 5. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo tega sodišča Bpp 20/2013-2 z dne 4. 3. 2013, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo tega sodišča Bpp 205/2012-4 z dne 17. 12. 2012. S slednjo je bila zavrnjen njegova prošnja za BPP v zvezi s tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 776/2008 z dne 19. 10. 2012, s katero je bilo odločeno, da je bilo tožniku z odločbo Bpp 776/2008 z dne 24. 10. 2008 neupravičeno dodeljena BPP (točka 1 izreka), da se razreši odvetnica A.A., ki je bila z odločbo o razrešitvi Bpp 776/2008 z dne 5. 9. 2011 namesto odvetnice B.B. določena za izvajanje BPP (točka 2 izreka), da je odvetnica A.A. dolžna v roku 8 dni vrniti izpolnjeno napotnico (točka 3 izreka) ter, da bo tožnik moral povrniti zneske upravičeno prejete BPP, o čemer bo odločeno s posebnim sklepom (točka 4 izreka).

V odločbi Bpp 142/2014-2 z dne 4. 7. 2014 je organ za BPP Upravnega sodišča RS v Ljubljani presojal ali ima tožnik verjetne izglede za uspeh v upravnem sporu zoper odločbo tega sodišča Bpp 15/2104-2 z dne 12. 5. 2014 in ocenil, da jih nima (prvi odstavek 24. člena ZBPP), kar se je izkazalo za pravilno (sodba Upravnega sodišča RS v Ljubljani U 947/2014 z dne 8. 7. 2014).

Tožena stranka navaja določbo prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki jo citira ter ocenjuje, da izpodbijana odločba temelji na pravilni pravni podlagi in da postopek s tožbo nima verjetnega izgleda za uspeh. S tem tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, ki mora biti izpolnjen poleg finančnega pogoja.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da protestira zoper odločbo in ravnanje Upravnega sodišča RS. Prosi, da se mu dodeli BPP „da se upravni spor pravilno pravno popravi“. S pomočjo pravne pomoči bo navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha s pritožbo. Navaja tudi, da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, nobena odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi, krši pa tudi Ustavo RS (URS) in Evropsko konvencijo za človekove pravice ter svoboščine (EKČP). Upravni spor je utemeljen, zadevo je treba vrniti sodišču, da mu dodeli odvetnika, kakor si ga zasluži, in mu pripada po URS ter EKČP. Tožnik je prejemnik socialne podpore in sodišče prosi za oprostitev sodnih stroškov in sodnih taks.

Tožena stranka je dostavila upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi, ki jih je v svoji obrazložitvi navedla tožena stranka, s katerimi utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen (objektivni) pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP. Po slednjem je treba pri tej presoji upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim, ali zadeva ni očitno nerazumna oz. ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožnik v tožbi le pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja, zakaj meni, da ta ni pravilna. Prav tako so neobrazložene njegove trditve o kršitvi ustavnih pravic in svoboščin, zato preizkus v tej smeri ni mogoč. Glede na navedeno sodišče nima pomislekov glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe. Napačno je namreč tožbeno stališče, da tožniku „pripada“ odvetnik ne glede na izpolnjevanje omenjenega pogoja za dodelitev BPP. Že organ za BPP je v obrazložitvi pojasnil, da slabo finančno stanje tožnika, ki je v obravnavni zadevi sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do BPP. Prosilec mora v skladu z določbami ZBPP za to izpolnjevati tako finančni kot objektivni kriterij, ki je opredeljen v prvem odstavku 24. člena ZBPP.

Glede na navedeno so tožnikova pričakovanja, da mu bo kot prejemniku denarne socialne pomoči avtomatično dodeljena BPP, brez podlage v zakonu. S tako ureditvijo je upoštevano dejstvo, da se sredstva za BPP zagotavljajo iz proračuna (4. člen ZBPP), vendar so sredstva omejena. Zato je razumno, da se dodelijo tistim prosilcem, ki imajo verjetne izglede za uspeh v sodnem postopku v zvezi s katerim vlagajo prošnjo, ne pa vsem, ki to želijo, pa si odvetnika ne morejo zagotovitvi zaradi svojega slabega premoženjskega stanja.

V zvezi s tožnikovim predlogom, da mu sodišče dodeli v zadevi BPP, pa sodišče navaja, da o tem ni pristojno odločati, temveč je za to pristojen poseben organ za BPP Upravnega sodišča RS v Ljubljani, ki pa je v zadevi tudi že odločil z odločbo Bpp 333/2014-2 z dne 3. 12. 2014 in tožnikovo prošnjo zavrnil. Neutemeljen je tožnikov predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.

Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.