Jedro

63. člen ZPP določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Povzeta določba je jasna. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, je izključno krajevno pristojno za sojenje v vseh pravdah, ki se začnejo po začetku stečajnega postopka. ZPP zveze s stečajnim postopkom za pravde začete po začetku stečajnega postopka ne zahteva. Koneksnost s stečajnim postopkom je treba upoštevati le v pravdnih postopkih, ki so začeti pred stečajnim postopkom.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Po ugovoru dolžnika (tožene stranke) v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je bila zadeva poslana Okrajnemu sodišču v Murski Soboti.

2. Okrajno sodišče v Murski Soboti se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej pravdni zadevi in zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Sklicevalo se je na 63. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da je v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Podrejeno je navedlo, da gre za gospodarski spor, ker je tožena stranka družbenik tožeče stranke (7. točka drugega odstavka 32. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 482. člena ZPP).

3. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti. Opozorilo je, da novejša sodna praksa razlaga pojem povezanosti s stečajnim postopkom ožje, kot je to razumelo Okrajno sodišče v Murski Soboti. Meni, da ne gre za gospodarski spor, saj naj bi ta izviral iz pogodbe obligacijskega prava.

4. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

5. Stečajni postopek nad tožečo stranko se je začel 3. 5. 2017, obravnavani pravdni postopek pa se je začel 26. 1. 2018, to je po začetku stečajnega postopka. Tožeča stranka zahteva plačilo na podlagi Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, sklenjene med toženo stranko kot pridobiteljem poslovnega deleža in družbo P., d.o.o. kot njegovim odsvojiteljem. Poleg tega tožeča stranka zahteva tudi vrnitev posojil. 6. Kot je bilo pojasnjeno, 63. člen ZPP določa, da je za sojenje v sporih, ki nastanejo med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajnim postopkom, izključno krajevno pristojno sodišče, ki vodi stečajni postopek. Povzeta določba je jasna. Sodišče, ki vodi stečajni postopek, je izključno krajevno pristojno za sojenje v vseh pravdah, ki se začnejo po začetku stečajnega postopka. ZPP zveze s stečajnim postopkom za pravde, začete po začetku stečajnega postopka, ne zahteva. Koneksnost s stečajnim postopkom je treba upoštevati le v pravdnih postopkih, ki so začeti pred stečajnim postopkom.

7. Pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža je bila sicer res sklenjena pred začetkom stečajnega postopka, pred začetkom stečajnega postopka so bila dana tudi posojila, prav tako naj bi pred njegovim začetkom vse terjatve zapadle. Čeprav drži, da je Vrhovno sodišče v zadevi III R 26/2006 z dne 3. 10. 2006 zapisalo, da spor nastane, ko nastanejo dejstva, na katere se opira terjatev, ter da je v primeru, ko terjatev zapade pred začetkom stečajnega postopka, tudi spor nastal pred njegovim začetkom, pa Vrhovno sodišče od navedene razlage v obravnavani zadevi odstopa. Določbe 63. člena ZPP ni mogoče razlagati tako, da se spor začne pred začetkom pravdnega postopka. V smislu 63. člena ZPP se spor začne s prvim procesnim dejanjem pred sodiščem.

8. V obravnavanem primeru se je tako pravdni postopek začel po začetku stečajnega postopka nad tožečo stranko z vložitvijo predloga za izvršbo. Za odločanje v zadevi je tako pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ki vodi stečajni postopek nad tožečo stranko. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.