Jedro

Sklep o izdani začasni odredbi je treba obravnavati skupaj z upnikovim predlogom za izdajo začasne odredbe. Tako predlog kot sklep, ki mora nuditi obrazložitev in navedeno pravno podlago o tem, zakaj sodišče prve stopnje šteje, da so izpolnjeni pogoji za začasno odredbo, predstavljata skupaj celoto. Zavarovanja upnikove terjatve ni mogoče razširiti izven okvira, za katero je bilo dovoljeno zavarovanje.

Zahtevek na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj predstavlja upnikovo nedenarno terjatev, da določeno pravno dejanje v razmerju do upnika nima nobenega učinka in je zato tožena stranka (dolžnik) zaradi poplačila upnikove denarne terjatve dolžna dopustiti izvršbo na določeno nepremičnino. Zaradi sklenjenih darilnih pogodb se upnik želi zavarovati na način, da bo prišel do poplačila svoje denarne terjatve, ki izvira iz izvršilnega naslova.

S popolnim poplačilom upnikove denarne terjatve iz naslova izdane začasne odredbe upnik ne izpolnjuje več pogojev za zavarovanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nadaljnjo odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka ugovor dolžnika A.A. po izteku roka zavrnilo. V 2. točki izreka je predlog dolžnika za ustavitev postopka zavarovanja v delu, ki se nanaša na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine ID znak X, zavrnilo. V 3. in 4. točki pa je odločilo, da mora dolžnik sam nositi svoje stroške, hkrati pa mora upniku v 8. dneh povrniti stroške, ki so mu nastali v zvezi z njegovim ugovorom, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo dolžnik A.A. (v nadaljevanju: pritožnik) iz vseh pritožbenih razlogov. Poudarja, da iz upnikovega predloga za začasno odredbo z dne 15. 7. 2016 izhaja, da je upnik podal predlog za zavarovanje zoper dva dolžnika kot navadna sospornika. Pri tem je upnik v točki 1 predloga opredelil denarni terjatvi, poleg tega pa tudi nedenarno terjatev, ki se nanaša na izstavitev zemljiškoknjižne listine za stanovanje z ID znakom Y, vse te terjatve pa je imel v razmerju do B.B., ki je mati dolžnikov. V točki 2 predloga za začasno odredbo je opredelil svojo nedenarno terjatev v razmerju do obeh dolžnikov kot obdarjencev B.B. oziroma paulijanski zahtevek glede stanovanja ID znak X, ki je v lasti pritožnika ter paulijanski in ničnostni zahtevek glede stanovanja ID znak Y, ki je v lasti prvega dolžnika C.C. Na koncu pa je upnik brez izrecne opredelitve za zavarovanje katerega konkretnega zahtevka zoper katerega od dolžnikov predlagal zavarovanje oziroma izrek prepovedi odtujitve in obremenitve za obe navedeni nepremičnini. Sodišče je predlogu za zavarovanje ugodilo s sklepom o izdaji začasne odredbe z dne 27. 7. 2015 in je v izreku predlaganega obsega zavarovanja, kot tudi v obrazložitvi glede razlogov, ki so zavarovanje narekovali, ugotovilo, da je ob izkazani denarni terjatvi upnika do matere dolžnikov kot darovalke obeh stanovanj verjetnost upnikovega paulijanskega zahtevka izkazana glede obeh stanovanj, upnikov ničnostni zahtevek pa izrecno glede stanovanja ID znak Y. Tako je upnikove navedbe v predlogu za zavarovanje in argumentacijo sodišča v sklepu o začasni odredbi mogoče šteti le kot zavarovanje treh zahtevkov, in sicer paulijanskega zahtevka glede stanovanja ID znak X, ki je v lasti pritožnika, paulijanski zahtevek glede stanovanja ID znak Y, ki je v lasti prvega dolžnika in ničnostni zahtevek glede stanovanja , ki je v lasti prvega dolžnika. Zato paulijanski zahtevek glede pritožnikovega stanovanja temelji le na denarni terjatvi upnika do B.B. in ni v nobeni zvezi z njegovo nedenarno terjatvijo na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Da bi obstajala kakršnakoli povezava med upnikovim paulijanskim zahtevkom glede pritožnikovega stanovanja in judikatno nedenarno terjatvijo na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila glede tega stanovanja, ni omenjeno niti v upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe niti v sklepu o izdani začasni odredbi. Na to lahko pritožnik sklepa šele iz razlogov izpodbijanega sklepa. Ne razume obrazložitve sodišča, da je treba na zavarovanju glede pritožnikovega stanovanja še zmeraj vztrajati kljub temu, da so upnikove denarne terjatve že več kot dve leti poplačane in je očitno, da upnik že dve leti nima več paulijanskega zahtevka glede pritožnikovega stanovanja. Pritožnik pa je ves čas nemočni opazovalec počasnega reševanja med upnikom, B.B. in C.C. glede sporov o drugem stanovanju. V vsem tem času pritožnik ne more razpolagati s svojo lastnino. Očitek v sklepu, da pritožnik v ugovoru po izteku roka navaja zgolj dejstva, ki se nanašajo na obseg zavarovanih terjatev in bi jih lahko navajal že v ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi, je tako napačen, samovoljen, arbitraren in protispisen. Pritožnik je v ugovoru po izteku roka navajal in dokazoval, da je njegova mati po izdani začasni odredbi v celoti poplačala denarno terjatev upnika s tem, da je prenehala teoretična možnost upnikove utemeljitve paulijanskega zahtevka glede njegovega stanovanja, ki je temeljila izključno na takratnih nepoplačanih judikatnih denarnih terjatvah in ne nedenarni terjatvi na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Zato teh dejstev o poplačilu pritožnik ni mogel uveljavljati v rednem ugovoru zoper začasno odredbo. S tem je sodišče zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče ne upošteva, da mora biti začasna odredba primerna za uveljavitev zavarovane terjatve. Stališče sodišča, da je treba upnikov verjetni ničnostni zahtevek glede stanovanja ID znak Y ali njegovo judikatno terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila glede omenjenega stanovanja zavarovati tudi s prepovedjo odtujitve in obremenitve povsem druge nepremičnine oziroma pritožnikovega stanovanja, je nelogično in materialnopravno zmotno. Sprašuje se, kako naj bi mogoča odtujitev ali obremenitev pritožnikovega stanovanja kakorkoli vplivala na uveljavitev upnikovega ničnega zahtevka glede drugega stanovanja oziroma njegove judikatne terjatve na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. S tem je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Po izdaji začasne odredbe so se bistveno spremenile okoliščine, ki so obstajale v času izdaje začasne odredbe s poplačilom upnikovih denarnih terjatev in je s tem več kot verjetno prenehal upnikov zahtevek glede pritožnikovega stanovanja oziroma ta ni več verjetno izkazan. Sodišče bi zato moralo preizkusiti, ali je predlagano zavarovanje še vedno opravičeno, potrebno in sorazmerno v celotnem obsegu, kot je bilo predlagano. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik je podal odgovor na pritožbo in poudarja, da je bila začasna odredba izdana za zavarovanje upnikove denarne in nedenarne terjatve, ki jo upnik vtožuje pri Okrožnem sodišču v Ljubljani III P 1864/2015. Začasna odredba pa v skladu z 2. točko sklepa o začasni odredbi velja še 30 dni po pravnomočnosti sodbe v pravdni zadevi, ki jo je zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj in ugotovitve ničnosti pravnega posla vložil upnik. Postopek še ni zaključen. Poudarja, da je že v odgovoru na ugovor po izteku roka navajal, da so neresnične dolžnikove trditve, da se zavarovanje zoper pritožnika nanaša zgolj na zavarovanje upnikove denarne terjatve. V pravdnem postopku je upnik primarno uveljavljal ničnost darilnih pogodb proti obema dolžnikoma, ki sta sedaj lastnika obeh nepremičnin, upnik pa je postavil tudi podrejeni denarni zahtevek iz naslova odškodninske odgovornosti v višini 50.000,00 EUR, ki izhaja iz neizpolnjene dolžničine obveznosti na izstavitev zk dovolila. Poleg tega je upnik postavil še zahtevek na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj zaradi izterjave denarnih zneskov, vključno s terjatvijo v znesku 50.000,00 EUR iz naslova odškodnine. Ni mogoče prezreti, da dolžnik ugovora zoper izdano začasno odredbo ni vložil, vložil pa je ugovor po izteku roka, v katerem prereka obseg zavarovanih terjatev. To pa bi lahko prerekal le z rednim ugovorom zoper sklep o začasni odredbi. Zavarovanje upnikove terjatve se po sklepu o začasni odredbi ne nanaša zgolj na upnikovo denarno terjatev, temveč tudi na njegovo nedenarno terjatev. Poplačilo denarne terjatve, na katero se sklicuje pritožnik, pa predstavlja le manjši del upnikove terjatve. Zato ne gre za takšno spremembo okoliščin, ki bi lahko narekovale ustavitev postopka zavarovanja. Predmet zavarovanja je tako med drugim tudi upnikova odškodninska terjatev v višini 50.000,00 EUR, gre pa za znesek, ki bistveno presega zneske, ki jih je poplačala upniku B.B. Zato ne drži, da upnik zoper dolžnika nima več paulijanskega zahtevka. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami).

6. Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da pritožnik v ugovoru po izteku roka v postopku zavarovanja navaja zgolj dejstva, ki se nanašajo na obseg zavarovanja terjatev, ta dejstva pa bi lahko navajal le v rednem ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi. Pritožnik je v ugovoru po izteku roka zatrjeval, da je bilo v razmerju do njega zavarovanje dovoljeno na njegovo nepremičnino zaradi upnikovega nedenarnega paulijanskega zahtevka, ker naj bi pritožnikova mati B.B. s podaritvijo omenjenega stanovanja pritožniku postala plačilno nesposobna, s tem pa onemogočila in preprečila izterjavo upnikovih judikatnih terjatev. Nadalje je navedel, da upnikovo judikatno terjatev, navedeno v 1. točki predloga za izdajo začasne odredbe predstavlja denarni znesek glavnice v višini 3.600,00 EUR, 5.172,33 EUR in 85,68 EUR s pripadajočimi obrestmi. Trdil je, da je bila upnikova denarna terjatev, ki je bila navedena v predlogu za izdajo začasne odredbe, v celoti plačana v izvršilnem postopku I 463/2015, poleg tega pa je upnik tudi prejel še druge denarne terjatve. Ravno zaradi poplačila upnikove denarne terjatve je izkazano, da upnik paulijanskega zahtevka v razmerju do pritožnika nima več, zaradi česar je predlagal ustavitev postopka zavarovanja.

7. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je bila v konkretnem postopku začasna odredba izdana za zavarovanje upnikove nedenarne terjatve iz naslova izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj ter za zavarovanje njegove denarne terjatve. Pri tem pa je prezrlo, da sta tako upnik v predlogu za začasno odredbo, kakor tudi sodišče prve stopnje v sklepu o izdani začasni odredbi z dne 27. 7. 2015 navedla, da bo zaradi zavarovanja svoje terjatve upnik zoper oba dolžnika v skladu z drugim odstavkom 259. člena Obligacijskega zakonika vložil tožbo zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, in sicer darilne pogodbe, ki je bila sklenjena med B.B. in C.C. ter darilno pogodbo, sklenjeno med B.B. in pritožnikom v razmerju do upnika, ki je brez pravnega učinka do višine njegove terjatve, ki je navedena v 1. točki predloga za izdajo začasne odredbe. V 1. točki predloga za izdajo začasne odredbe pa upnik navaja svojo denarno terjatev na podlagi sodbe P 2251/2009 z dne 17. 9. 2013 za znesek 3.600,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17. 7. 2009 dalje do plačila, za znesek 5.172,33 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2013 dalje do plačila ter za znesek 85,68 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10. 4. 2015 dalje do plačila. Tudi iz sklepa o izdani začasni odredbi izhaja, da začasna odredba na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin, ki sta v lasti obeh dolžnikov velja še 30 dni od pravnomočnosti sodbe v zadevi, ki jo bo zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj in ugotovitve ničnosti pravnega posla vložil upnik. Verjetnost obstoja upnikove nedenarne in denarne terjatve je bila ob izdaji začasne odredbe izkazana, ker naj bi upnik zoper oba dolžnika vložil tožbo zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, in sicer izpodbijanja dveh darilnih pogodb, sklenjenih med B.B. in njunima sinovoma, po katerih omenjeni pogodbi nimata pravnega učinka v razmerju do upnika do višine denarne terjatve, ki izhaja iz izreka sodbe P 2251/2009. Zahtevek na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj pa predstavlja upnikovo nedenarno terjatev, da določeno pravno dejanje v razmerju do upnika nima nobenega učinka in je zato tožena stranka (dolžnik) zaradi poplačila upnikove denarne terjatve dolžna dopustiti izvršbo na določeno nepremičnino. Zaradi sklenjenih darilnih pogodb se upnik želi zavarovati na način, da bo prišel do poplačila svoje denarne terjatve, ki izvira iz izvršilnega naslova.

8. Upnik v odgovoru na ugovor po izteku roka s predloženo tožbo (priloga A13 spisa) izkazuje, da je postavil primarni zahtevek na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe, ki je bila sklenjena med B.B. in C.C. ter ničnosti darilne pogodbe, sklenjene med B.B. in pritožnikom, podrejeno pa, da darilna pogodba, sklenjena med B.B. in A.A. nima pravnega učinka do višine upnikove terjatve, katero navede v višini po sodbi P 2251/2009 ter po sklepu o izvršbi I 463/2015, nato pa še terjatev iz naslova odškodnine. Sklep o začasni odredbi pa upnikovo denarno terjatev iz naslova odškodnine ne zajema, saj tako iz predloga za začasno odredbo, kot iz sklepa o izdani začasni odredbi izhaja, da bo upnik v pravdnem postopku vložil tožbo na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, torej izpodbijanje dveh darilnih pogodb oziroma uveljavljanje ničnosti pogodb do višine upnikove terjatve, ki izhaja iz sodbe P 2251/2009. Upnik izvršilnega naslova za odškodninsko terjatev nima, v predlogu za izdajo začasne odredbe pa verjetnosti obstoja te terjatve niti ni zatrjeval. 9. Sklep o izdani začasni odredbi je treba obravnavati skupaj z upnikovim predlogom za izdajo začasne odredbe. Tako predlog kot sklep, ki mora nuditi obrazložitev in navedeno pravno podlago o tem, zakaj sodišče prve stopnje šteje, da so izpolnjeni pogoji za začasno odredbo, predstavljata skupaj celoto. Glede na to, da je v konkretnem primeru sklep o izdani začasni odredbi z dne 27. 7. 2015 pravnomočen, ni mogoče razširiti zavarovanja upnikove terjatve izven okvira, za katero je bilo dovoljeno zavarovanje. Zato so zmotne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je pritožnik v ugovoru po izteku roka ugovarjal zgolj obsegu začasne odredbe. Nasprotno, pritožnik je v ugovoru po izteku roka navajal spremenjene okoliščine, ki so nastopile po izdaji začasne odredbe in jih tako ni mogel uveljavljati v rednem ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe. Poudarjal je, da je upnikova terjatev v razmerju do pritožnika prenehala s popolnim poplačilom upnikove denarne terjatve iz naslova izdane začasne odredbe in tako upnik ne izpolnjuje več pogojev za zavarovanje. Upnik zato naj ne bi imel več pravnega interesa za vztrajanje pri tožbenem zahtevku - izpodbijanje darilne pogodbe, sklenjene med dolžnikovo materjo in pritožnikom, ker je bilo zavarovanje v razmerju do njega dovoljeno zaradi varstva upnika, da pride do poplačila denarnega zneska, določenega v sodbi P 2251/2009. Posledično se sodišče prve stopnje tudi ni ukvarjalo z ugovornimi trditvami o tem, ali je s poplačilom denarne terjatve v izvršilnem postopku I 463/2015 upnikov denarni zahtevek v celoti plačan in, ali so izpolnjeni pogoji za ustavitev postopka zavarovanja.

10. Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča tako dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, pritožbeno sodišče pa je iz navedenih razlogov pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje po 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

11. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nadaljnjo odločbo (165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**PRAVNI POUK:** Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v osmih dneh od prejema pisnega odpravka tega sklepa, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.