Jedro

Izvršilni postopek ima značilnosti, zaradi katerih uporaba petega odstavka 247. člena ZPP ni ustrezna, saj omogoča pritožbo zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev samo v okviru pritožbe zoper končno odločbo. Izvršilni postopek ima namreč več samostojnih faz, po pravnomočnosti posamezne faze pa vanjo ni več mogoče poseči, četudi bi se na podlagi pritožbe zoper „končno odločbo“ ugotovilo, da je zahteva za izločitev utemeljena.

Pravica stranke do izjave vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku in da se izjasni o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora zato strankam omogočiti, da se seznanijo s cenitvijo in glede te opredelijo. Šele po tem izvedenem postopku sodišče odloči o vrednosti nepremičnine (prvi odstavek 179. člena ZIZ).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 10. 2015 se razveljavi.

II. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 8. 10. 2014 potrdi.

III. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje In 45/2010-47 z dne 21. 10. 2015 spremeni tako, da se znesek „260,00 EUR“ nadomesti z zneskom „250,00 EUR“.

V ostalem se pritožba zavrne in se sklep In 45/2010-47 v nespremenjenem delu in sklep In 45/2010-46 z dne 21. 10. 2015 potrdita.

IV. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 1. 2016 potrdi.

Obrazložitev

K I. in II. točki izreka:

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8. 10. 2014 zavrnilo predlog dolžnika za izločitev izvedencev (pravilno: cenilcev) L.C. in B.K., katerima je sodišče odredilo cenitev dolžnikovih nepremičnin, ki so predmet izvršbe.

2. Proti temu sklepu je dolžnik podal pritožbo. V njej ne izpodbija razlogov, s katerimi prvostopenjsko sodišče utemeljuje zavrnitev zahteve za izločitev, temveč prereka terjatev iz izvršilnega naslova - sodbe Okrajnega sodišča v Ormožu T 43/2005 z dne 24. 11. 2009 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 417/2010 z dne 16. 3. 2010, zatrjuje zastaranje terjatve in sodišču očita kršitev ustavnih pravic. Izpostavlja, da so nepremičnine izvzete iz izvršbe, saj predstavljajo kmetijo.

3. S sklepom izdanim dne 23. 10. 2015 je sodišče prve stopnje to pritožbo zavrglo kot nedovoljeno in jo oprlo na 247. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

4. Proti temu sklepu je dolžnik vložil pritožbo. Opozarja, da je dne 3. 1. 2011 podal predlog za upravni spor, zato se postopek izvršbe do zaključka upravnega spora ne more nadaljevati. Prereka obstoj terjatve in graja odločitev sodišča, s katero je dovolilo izvršbo.

5. Pritožba zoper sklep z dne 23. 10. 2015 je utemeljena, pritožba zoper sklep z dne 8. 10. 2014 pa neutemeljena.

6. Sodišče druge stopnje uvodoma poudarja, da je zoper sklep, s katerim je v izvršilnem postopku zavrnjena zahteva za izločitev cenilca, dovoljena posebna pritožba. Skladno s 15. členom ZIZ se sicer v postopku izvršbe smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v ZIZ ali kakšnem drugem zakonu drugače določeno. Vendar pa ima izvršilni postopek značilnosti, zaradi katerih uporaba petega odstavka 247. člena ZPP ni ustrezna, saj omogoča pritožbo zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev samo v okviru pritožbe zoper končno odločbo. Izvršilni postopek ima namreč več samostojnih faz, po pravnomočnosti posamezne faze pa vanjo ni več mogoče poseči, četudi bi se na podlagi pritožbe zoper „končno odločbo“ ugotovilo, da je zahteva za izločitev utemeljena. Uporabiti je zato potrebno prvi odstavek 9. člena ZIZ, ki določa, da je proti sklepu pritožba dovoljena, razen če zakon določa drugače. Glede obravnavanega sklepa zakon ne določa drugače, zato je proti sklepu z dne 8. 10. 2014, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev cenilcev, posebna pritožba dovoljena v zakonskem roku iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ, to je v osmih dneh od vročitve sklepa. V sklepu z dne 8. 10. 2014 je tako vsebovan napačen pravni pouk o nedovoljenosti pritožbe.

7. Glede na dovoljenost rednega pravnega sredstva zoper odločitev o zavrnitvi zahteve za izločitev cenilcev v izvršilnem postopku, je prvostopenjska odločitev v sklepu z dne 23. 10. 2015, ko sodišče utemeljuje zavrženje zaradi nedovoljenosti rednega pravnega sredstva v tej fazi postopka, neutemeljena. Sodišče druge stopnje je pritožbi ugodilo in sklep z dne 23. 10. 2015 razveljavilo ter v nadaljevanju kot dovoljeno obravnavalo pritožbo dolžnika zoper sklep z dne 8. 10. 2014. 8. Po določbi prvega odstavka 247. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je lahko cenilec izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik, to je iz razlogov, ki se nanašajo na osebne interese cenilca pri izidu postopka, na zaposlitev ali položaj cenilca kot družbenika pri kateri izmed strank postopka, na sorodstveno razmerje določene stopnje do strank, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca mu skrbniško ali posvojiteljsko razmerje do stranke, njenega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca ali če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Po tretjem odstavku 247. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora stranka v zahtevi za izločitev cenilca navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev.

9. Pritrditi je ugotovitvi sodišča prve stopnje, da dolžnik v zahtevi za izločitev cenilcev okoliščin, ki bi kazale na obstoj zakonsko določenih razlogov za izločitev cenilcev, ne navaja. V zahtevi se namreč le protivi obstoju terjatev, ki jo sodišče prisilno izterjuje v postopku. Ker ne zatrjuje dejstev in predlaga dokazov, ki bi izkazovala obstoj zakonskih razlogov za izločitev cenilcev, je prvostopenjsko sodišče njegovo zahtevo utemeljeno zavrnilo.

10. Pritožbo, v kateri dolžnik ne izpodbija prvostopenjskih razlogov, temveč ponovno navaja dejstva, ki se nanašajo na obstoj terjatve in ki za presojo izpodbijanega sklepa niso odločilnega pomena, saj je predmet pritožbenega preizkusa odločitev o zahtevi za določitev cenilcev, je sodišče druge stopnje kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

11. V zvezi s pritožbenimi navedbami sodišče druge stopnje v pojasnilo dolžniku še navaja, da je bilo o obstoju terjatve odločeno v pravdnem postopku. Izvršilno sodišče je vezano na odločitev sprejeto v pravdnem postopku in v to odločitev ne sme posegati ter ponovno presojati materialnopravne zakonitosti in pravilnosti odločitve. Vse dokler dolžnik v pravdnem postopku z izrednimi pravdnimi sredstvi ne bo dosegel odprave sodne odločbe, jo je izvršilno sodišče dolžno izvrševati. Kar se tiče ugovornih razlogov, da je terjatev zastarala in da so predmet izvršbe nepremičnine, ki so izvzete iz izvršbe, pa je pojasniti, da je že bilo odločeno s sklepom sodišča prve stopnje z dne 25. 2. 2013 v zvezi s sklepom sodišča druge stopnje I Ip 609/2013 z dne 26. 8. 2013. Ker je odločitev pravnomočna, ponovna presoja ni dovoljena (ne bis in idem). Prav tako je bilo pravnomočno odločeno o predlogu za upravni spor (sklep sodišča prve stopnje z dne 7. 2. 2014 v zvezi s sklepom sodišča druge stopnje I Ip 539/2014 z dne 4. julij 2014). Ponovno odločanje o pravnomočni odločitvi o zahtevku ni dovoljeno.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih dolžnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K III. točki izreka:

13. S sklepoma In 45/2010-46 in In 45/2010-47 z dne 21. 10. 2015 je sodišče prve stopnje sodnima cenilcema odmerilo nagrado in povrnitev stroškov za opravljeni cenitvi, in sicer sodnemu cenilcu L.C. nagrado v bruto znesku 230,00 EUR ter materialne stroške v bruto znesku 34,50 EUR in potne stroške v bruto znesku 7,19 EUR, sodni cenilki B.K. pa nagrado v bruto znesku 260,00 EUR, materialne stroške v bruto znesku 34,50 EUR ter potne stroške v bruto znesku 6,70 EUR. Hkrati je odredilo, da plačilo nagrade in stroškov izvrši računovodstvo Okrožnega sodišča na Ptuju in iz predujma, ki ga je založil upnik v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa. Ugotovilo je še, da cenilca nista zavezanca za plačilo DDV-ja in da sta nagrado in stroške priglasila kot samostojna podjetnika.

14. Proti temu sklepu je dolžnik vložil pravočasno pritožbo. Poudarja, da je zoper vse sklepe sodišča podal pravočasne pritožbe, vendar odgovora na pritožbo nima, zato meni, da so stroški v izpodbijanih sklepih brezpredmetni, cenitvi pa nerealni. Meni, da zadeve s strani sodišča potekajo po domače, v prid upnika, vendar brez pravne podlage. Prereka obstoj terjatve in trdi, da je ta zastarala. Predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov.

15. Pritožba ni utemeljena.

16. Izvršilna dejanja, ki jih opravi sodišče v postopku nepremičninske izvršbe, predpisuje 167. člen ZIZ. Ta določa, da izvršilnemu dejanju zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi sledi ugotovitev vrednosti nepremičnine. Le-to sodišče ugotovi na podlagi cenitve sodnih cenilcev (drugi odstavek 178. člena ZIZ).

17. V obravnavani zadevi je sodišče s sklepom o izvršbi z dne 29. 3. 2012 dovolilo izvršbo na nepremičnine dolžnika in zemljiški knjigi odredilo vpis zaznambe sklepa o izvršbi pri dolžnikovih nepremičninah. Skladno s 167. členom ZIZ je postopek pravilno nadaljevalo z določitvijo sodnih cenilcev: L.C. in B.K. z nalogo, da nepremičnine, ki so predmet izvršbe, ocenita. Le takšna cenitev namreč predstavlja podlago, na kateri sodišče ugotovi vrednost nepremičnine (drugi odstavek 178. člena ZIZ.

18. Iz podatkov spisa je razvidno, da sta sodna cenilca odrejeno delo opravila in izdelala cenilni poročili (l. št. 80 do 81 in 89 do 92) ter priglasila nagrado in stroške za cenitev. Po prvem odstavku 249. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 39. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 88/10, 1/12, 35/13 in 50/15) - v nadaljevanju Pravilnik, imajo cenilci pravico do nagrade za svoje delo in pravice do povrnitve stroškov v zvezi z delom, zato je prvostopenjsko sodišče cenilcema za opravljeno cenitev pravilno priznalo in odmerilo priglašeno nagrado in stroške v skladu s Pravilnikom. Cenilcu L.C. je za manj zahteven ogled (do 1 ure) pravilno odmerilo 46,00 EUR(1. točka prvega odstavka 50. člena Pravilnika), za manj zahtevno pisno izdelano cenilno poročilo 184,00 EUR (1. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika), za potne stroške 7,19 EUR (41. člen Pravilnika) in za materialne stroške 34,50 EUR (tretji odstavek 45. člena Pravilnika). Prav tako je cenilki B.K. pravilno priznalo za manj zahtevni ogled (do 1 ure) 46,00 EUR (1. točka prvega odstavka 50. člena Pravilnika), za manj zahtevno pisno izdelavo cenilnega poročila 184,00 EUR (1. točka prvega odstavka 51. člena Pravilnika), za potne stroške 6,70 EUR (41. člen Pravilnika) in za materialne stroške 34,50 EUR (tretji odstavek 45. člena Pravilnika). Pravilno je cenilki priznalo tudi nagrado za čas potovanja na ogled in nazaj, saj je ta določena v tretjem odstavku 50. člena Pravilnika (in ne v četrtem odstavku 52. člena Pravilnika, kot to zmotno navaja sodišče), vendar jo je priznalo v nepravilni višini. Za čas potovanja na ogled in nazaj namreč pripada cenilcu za vsake začete pol ure 10,00 EUR. Ker cenilka priglaša nagrado za čas potovanja dvakrat 29 minut, ji je priznati nagrado v višini 20,00 EUR in ne 30,00 EUR, kot to priglaša. V tem delu je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča spremenilo tako, da je cenilki priznalo nagrado v višini 250,00 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ostalem je sklep o odmeri nagrade cenilki in sklep o odmeri nagrade cenilcu, potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V skladu s prvim odstavkom 38. člena ZIZ je sodišče tudi pravilno odredilo, da se priznana nagrada in stroški izplačajo iz sredstev predujma upnika.

19. Neuspešno se dolžnik opira odločitvama z navedbami o brezpredmetnosti stroškov zaradi neutemeljenosti postopka. Kot že pojasnjeno, je izvršilno sodišče izvršbo zoper dolžnika dovolilo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe, s katero je dolžniku naloženo, da upniku plača denarno terjatev. Izvršilno sodišče v skladu z načelom formalne legalitete ne sme in ne more ponovno presojati pravilnosti in zakonitosti odločitve sprejete v pravdnem postopku. Tako tudi ne more in ne sme presojati ugovorov, ki se tičejo samega nastanka terjatve in zastaranja terjatve, temveč je dolžno terjatev prisilno izterjati, tako kot glasi v sodbi. Vse te ugovore bi moral dolžnik uveljavljati v postopku, iz katerega izvira sodba oziroma z izrednimi pravnimi sredstvi doseči njeno razveljavitev. Pritožbene očitke o brezpredmetnosti stroškov je glede na pravnomočni sklep o izvršbi, s katerim je dovoljena izvršba na nepremičnine dolžnika na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe in določila drugega odstavka 178. člena ZIZ, po katerem morajo v postopku nepremičninske izvršbe nepremičnine oceniti cenilci, na tej podlagi pa sodišče ugotovi vrednost nepremičnine, in upravičenosti cenilcev do povrnitve stroškov nagrade za izdelavo cenitve, zavrniti.

20. Odločitev o stroških pritožbe ni bila sprejeta, ker jih dolžnik ni zaznamoval (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K IV. točki izreka:

21. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 1. 2016 ugotovilo tržno vrednost nepremičnin, citiranih v izreku sklepa. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da je vrednost nepremičnin ugotovilo na podlagi cenilnih poročil sodnih cenilcev, kateri sta po prepričanju sodišča argumentirani in stvarno prepričljivi.

22. Proti temu sklepu vlaga dolžnik pravočasno pritožbo. Sklepu očita protiustavnost in predlaga njegovo razveljavitev, kot tudi razveljavitev vseh sprejetih sklepov v postopku, zoper katere je vložil pritožbe, vendar vsebinskega odgovora nanje do sedaj še ni prejel. Podrobna obrazlaga poslovanje podjetja S. d.o.o. in njegovo vlogo v njem ter prereka terjatev in zavrača odgovornost zanjo. Ne strinja se z ocenjeno vrednostjo. Meni, da je skupna vrednost nepremičnin najmanj 62.671,00 EUR in navaja vrednost vsake posamezne parcele. Izpostavlja, da je na parc. št. 736/5 k.o. H. zgrajen vodovodni priključek, katerega vrednost je večja, kot je prikazan izračun vrednosti te parcele v prejetem sklepu.

23. Pritožba ni utemeljena.

24. Po določbi drugega odstavka 178. člena ZIZ sodišče vrednost nepremičnine ugotovi na podlagi cenitve sodnega cenilca po tržni ceni na dan cenitve. V skladu s citirano določbo sodišče v postopku nepremičninske izvršbe ne more samo ugotavljati vrednosti nepremičnine, temveč to stori na podlagi cenitve sodnega cenilca. Za to, da bi samo ugotavljajo vrednost nepremičnine tudi nima strokovnega znanja.

25. Pravica stranke do izjave vključuje tudi pravico, da sodeluje v dokaznem postopku in da se izjasni o rezultatih dokazovanja. Sodišče mora zato strankam omogočiti, da se seznanijo s cenitvijo in glede te opredelijo. Šele po tem izvedenem postopku sodišče odloči o vrednosti nepremičnine (prvi odstavek 179. člena ZIZ).

26. Iz listin v spisu je razvidno, da sta cenilni poročili izdelala sodna cenilca za gozdarstvo in kmetijstvo, kot tudi, da je sodišče cenitvi vročilo strankam, skupaj s pozivom, da se v 15 dneh o cenitvah izjasnijo. Prvostopenjsko sodišče je tako dolžniku dalo možnost, da se do cenilnih poročil opredeli, da poda pripombe in zahteva dopolnitev. Ker dolžnik v postopku ugotovitve vrednosti predmeta izvršbe ni aktivno sodeloval, saj je v pripombah le izjavil, da cenitve niso realne, ne da bi navedel, v katerih delih cenitvi nista ustrezni in sta nestrokovni oziroma določno opredelil, katere vrednosti prereka in zakaj, je na njem odgovornost, da ugotovljene vrednosti morebiti odstopajo od (njemu) pričakovanih vrednosti. Tako se po določbi 286.a člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neupoštevna pokažejo vsa dolžnikova pritožbena izvajanja, s katerimi graja v cenilnih poročilih ugotovljene vrednosti, saj bi lahko morebitne pripombe že podal po tem, ko je prejel pisni cenilni poročili v izjasnitev. Neodziv stranke na poziv sodišča v smislu prvega odstavka 286.a člena ZPP ima tako za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb v pritožbi, saj dolžnik ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti (337. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

27. Izpostaviti je, da namen dokazovanja z izvedencem oziroma ugotavljanje vrednosti nepremičnine s cenilcem ni doseči strinjanje strank glede njegovih ugotovitev. Gre namreč le za dokaz, ki je ravno tako kot ostali dokazi, podvržen dokazni oceni sodišča v skladu z 8. členom ZPP v skladu s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je prvostopenjsko sodišče utemeljeno sledilo ugotovitvam v postopek pritegnjenih cenilcev za kmetijstvo in gozdarstvo.

28. Ne glede na neupoštevnost pritožbenih pripomb sodišče druge stopnje odgovarja, da dolžnik tudi v pritožbi ne navaja konkretnih pripomb na cenitvi, temveč le navaja vrednost posamezne nepremičnine, za katero meni, da je realna. Takšno le pavšalno zatrjevanje brez predložitve ali predlaganja ustreznih dokazov, ki bi izkazovali vrednost nepremičnin, kot jo zatrjuje dolžnik (na primer z drugo cenitvijo ali z računi, ki bi izkazovali vrednost vodovodnega priključka), kot to zahteva prvi odstavek 252. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, pa sodišča druge stopnje ne more prepričati o tem, da bi naj bi bili cenilni poročili od sodišča postavljenih cenilcev, na katerih temelji izpodbijani sklep, izdelani mimo pravil stroke oziroma dvomljivi. Cenilca sta nepremičnino ocenila po opravljenem ogledu, jih v poročilih natančno opisala, navedla vire, od koder sta pridobila podatke o velikosti in namembnosti ter pojasnila uporabljene metode in načela ocenjevanja. Takšnima nazornima in preglednima poročiloma je sodišče prve stopnje tudi po prepričanju sodišča druge stopnje utemeljeno sledilo.

29. Ostale pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik prereka samo terjatev, ki se izterjuje v tem postopku in očita neustavnost do sedaj sprejetih odločitev, za presojo utemeljenosti predmetne pritožbe niso relevantne.

30. Glede na navedeno, in ker sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu zadeve v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ ni ugotovilo kršitev, je pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

31. O stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta odločitev, ker ti niso bili zaznamovani (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Enako je pritožba dovoljena v stečajnem postopku, kjer gre za generalno izvršbo, za razliko od izvršilnega postopka, kjer gre za singularno izvršbo. O dovoljenosti pritožbe je Vrhovno sodišče RS tudi sprejelo načelno pravno mnenje (na občni seji 18. in 19. 6. 1996).

Op. št. (2) : Peti odstavek 247. člena ZPP glasi: „Zoper sklep, s katerim se ugodi zahtevi za izločitev, ni pritožbe, zoper sklep, s katerim se zahteva zavrne, pa ni posebne pritožbe.“ Op. št. (3) : 167. člen ZIZ glasi: „Izvršba na nepremičnino se opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo.“