Jedro

Pritožba nekonkretizirano izpostavlja protipravnost in nezakonitost izpodbijane sodbe. Pritožnik navaja različne kršitve pravic, ki pa jih z ničemer ne pojasni, zato ostajajo na ravni pavšalnih zatrjevanj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 56910/2016 z dne 31. 5. 2016 v celoti vzdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka, v tretjem odstavku izreka pa za znesek 44,00 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2016 dalje do plačila. Za razliko v višini 30,00 EUR je tretji odstavek izreka razveljavilo in stroškovni zahtevek tožnika v tem delu zavrnilo (I. in II. točka izreka). Tožencu je naložilo povračilo tožnikovih pravdnih stroškov v višini 148,24 EUR, v primeru zamude skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev vlaga laično pritožbo toženec. Pritožbenih razlogov ne konkretizira, navaja pa, da sta sodba in postopek protipravna ter nezakonita. Izpostavlja kršitve zakona, njegovih življenjsko invalidskih varstvenih pravic, ustavnih, osebnostnih, temeljnih, neizpodbitnih in opravilnih pravic ter navaja, da nima pravice do zakonite postopkovne pomoči. Zahteva takojšnjo in popolno razveljavitev postopka.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor tožniku, ki je v postavljenem roku podal odgovor. V odgovoru pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR - prvi odstavek 443. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka v tem, da racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus v sporu majhne vrednosti. Tako se sodba v takšnem sporu lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6. Pritožba nekonkretizirano izpostavlja protipravnost in nezakonitost izpodbijane sodbe. Pritožnik navaja različne kršitve pravic, ki pa jih z ničemer ne pojasni, zato ostajajo na ravni pavšalnih zatrjevanj. V zvezi z bistvenimi kršitvami določb postopka navaja le kršitev po 11. točki 339. člena ZPP, vendar ne obrazloži, kako oziroma s čim naj bi prvo sodišče to kršitev zagrešilo.

7. Sodišče prve stopnje je dejstveni substrat tožbe pravilno pravno ovrednotilo in ni našlo razlogov za sum v morebitno opravilno nesposobnost toženca. Ker je tožnikova aktivna legitimacija podana, slednji pa je tudi uspel izkazati, da je obratovalne stroške za toženca plačal, je odločitev o ugoditvi tožbenemu zahtevku pravilna. V postopku na prvi stopnji tudi ni prišlo do kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče o uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. O pritožbenih stroških ni bilo odločeno, ker jih pravdni stranki nista priglasili.