Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Jedro

Tudi poslovni delež je lahko predmet skupnega premoženja zakoncev. Na takem premoženju deleži zakoncev niso določeni, zakonca pa imata na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino (68. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno (prvi odstavek 69. člena DZ in drugi odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ključnega pomena pri tem pa je, da se skupno premoženje pridobi originalno v trenutku nastanka premoženja (67. člen DZ). Če je v sodnem registru pri poslovnem deležu kot imetnik vpisan samo en zakonec, to ne pomeni, da poslovni delež ne bi mogel biti v skupni lastnini. Ugotovitvena sodna odločba, da spada poslovni delež med skupno premoženje zakoncev, je namreč deklaratorne narave, ki učinkuje za nazaj, to je od trenutka, ko je na podlagi originalne pridobitve takšno premoženje nastalo.

Tudi poslovni delež je lahko predmet skupnega premoženja zakoncev. Na takem premoženju deleži zakoncev niso določeni, zakonca pa imata na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino (68. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno (prvi odstavek 69. člena DZ in drugi odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ključnega pomena pri tem pa je, da se skupno premoženje pridobi originalno v trenutku nastanka premoženja (67. člen DZ). Če je v sodnem registru pri poslovnem deležu kot imetnik vpisan samo en zakonec, to ne pomeni, da poslovni delež ne bi mogel biti v skupni lastnini. Ugotovitvena sodna odločba, da spada poslovni delež med skupno premoženje zakoncev, je namreč deklaratorne narave, ki učinkuje za nazaj, to je od trenutka, ko je na podlagi originalne pridobitve takšno premoženje nastalo.

Tudi poslovni delež je lahko predmet skupnega premoženja zakoncev. Na takem premoženju deleži zakoncev niso določeni, zakonca pa imata na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino (68. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno (prvi odstavek 69. člena DZ in drugi odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ključnega pomena pri tem pa je, da se skupno premoženje pridobi originalno v trenutku nastanka premoženja (67. člen DZ). Če je v sodnem registru pri poslovnem deležu kot imetnik vpisan samo en zakonec, to ne pomeni, da poslovni delež ne bi mogel biti v skupni lastnini. Ugotovitvena sodna odločba, da spada poslovni delež med skupno premoženje zakoncev, je namreč deklaratorne narave, ki učinkuje za nazaj, to je od trenutka, ko je na podlagi originalne pridobitve takšno premoženje nastalo.

Tudi poslovni delež je lahko predmet skupnega premoženja zakoncev. Na takem premoženju deleži zakoncev niso določeni, zakonca pa imata na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino (68. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno (prvi odstavek 69. člena DZ in drugi odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ključnega pomena pri tem pa je, da se skupno premoženje pridobi originalno v trenutku nastanka premoženja (67. člen DZ). Če je v sodnem registru pri poslovnem deležu kot imetnik vpisan samo en zakonec, to ne pomeni, da poslovni delež ne bi mogel biti v skupni lastnini. Ugotovitvena sodna odločba, da spada poslovni delež med skupno premoženje zakoncev, je namreč deklaratorne narave, ki učinkuje za nazaj, to je od trenutka, ko je na podlagi originalne pridobitve takšno premoženje nastalo.

Tudi poslovni delež je lahko predmet skupnega premoženja zakoncev. Na takem premoženju deleži zakoncev niso določeni, zakonca pa imata na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino (68. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno (prvi odstavek 69. člena DZ in drugi odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ključnega pomena pri tem pa je, da se skupno premoženje pridobi originalno v trenutku nastanka premoženja (67. člen DZ). Če je v sodnem registru pri poslovnem deležu kot imetnik vpisan samo en zakonec, to ne pomeni, da poslovni delež ne bi mogel biti v skupni lastnini. Ugotovitvena sodna odločba, da spada poslovni delež med skupno premoženje zakoncev, je namreč deklaratorne narave, ki učinkuje za nazaj, to je od trenutka, ko je na podlagi originalne pridobitve takšno premoženje nastalo.

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II.Vsak udeleženec v pritožbenem postopku plača svoje stroške.

II.Vsak udeleženec v pritožbenem postopku plača svoje stroške.

II.Vsak udeleženec v pritožbenem postopku plača svoje stroške.

II.Vsak udeleženec v pritožbenem postopku plača svoje stroške.

II.Vsak udeleženec v pritožbenem postopku plača svoje stroške.

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo pritožbi udeleženke A. A., ki jo zastopa Odvetniška družba B. o.p., d.o.o., iz Nove Gorice, zoper sklep tega sodišča Srg 2024/27034 z dne 12.8.2024 (o tem, da so izpolnjeni pogoji za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku) in navedeni sklep v izreku spremenilo tako, da se ugotovi, da pri subjektu vpisa niso izpolnjeni pogoji za izbris iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku.

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo pritožbi udeleženke A. A., ki jo zastopa Odvetniška družba B. o.p., d.o.o., iz Nove Gorice, zoper sklep tega sodišča Srg 2024/27034 z dne 12.8.2024 (o tem, da so izpolnjeni pogoji za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku) in navedeni sklep v izreku spremenilo tako, da se ugotovi, da pri subjektu vpisa niso izpolnjeni pogoji za izbris iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku.

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo pritožbi udeleženke A. A., ki jo zastopa Odvetniška družba B. o.p., d.o.o., iz Nove Gorice, zoper sklep tega sodišča Srg 2024/27034 z dne 12.8.2024 (o tem, da so izpolnjeni pogoji za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku) in navedeni sklep v izreku spremenilo tako, da se ugotovi, da pri subjektu vpisa niso izpolnjeni pogoji za izbris iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku.

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo pritožbi udeleženke A. A., ki jo zastopa Odvetniška družba B. o.p., d.o.o., iz Nove Gorice, zoper sklep tega sodišča Srg 2024/27034 z dne 12.8.2024 (o tem, da so izpolnjeni pogoji za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku) in navedeni sklep v izreku spremenilo tako, da se ugotovi, da pri subjektu vpisa niso izpolnjeni pogoji za izbris iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku.

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo pritožbi udeleženke A. A., ki jo zastopa Odvetniška družba B. o.p., d.o.o., iz Nove Gorice, zoper sklep tega sodišča Srg 2024/27034 z dne 12.8.2024 (o tem, da so izpolnjeni pogoji za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku) in navedeni sklep v izreku spremenilo tako, da se ugotovi, da pri subjektu vpisa niso izpolnjeni pogoji za izbris iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku.

2.Zoper ta sklep se je po svoji pooblaščenki pritožil subjekt vpisa in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi ter pritožbo udeleženke A. A. zavrne kot neutemeljeno ter ji naloži plačilo vseh stroškov tega postopka. V pritožbi opozarja, da je subjekt vpisa enoosebna družba, ki nima skupščine in je zato tudi ne sklicuje. O sprejetju sklepov družbe odloča ustanovitelj, ki samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Sklep o prenehanju subjekta vpisa po skrajšanem postopku je bil sprejet v notarski pisarni notarke C. C. Subjekt vpisa v letu 2024 ni ustvaril nobenih prihodkov, razen od prodaje osnovnih sredstev, vsak dan pa ustvarja stroške za svoje poslovanje. A. A. bi morala dokazati, da bi bila kot upnica z izbrisom družbe oškodovana, ker je na primer edini družbenik prezadolžen ali brez vsakršnega premoženja. Tega ni uspela dokazati. Prav tako bi morala navajati dejstva, da trditve družbenika v sklep o prenehanju družbe niso resnične in da edini družbenik ne bi mogel poplačati sprejetih obveznosti, ker je insolventen oziroma je brez premoženja. A. A. ima sicer priznano skupno lastnino na poslovnem deležu družbe, pri čemer pa bi se lahko šele po določitvi deleža vpisala v sodni register. Za imetnika poslovnega deleža v razmerju do družbe se šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register. V razmerju do skupnosti velja v skladu s pravili korporacijskega prava za imetnika poslovnega deleža v gospodarski družbi zakonec, ki je vpisan v register.

2.Zoper ta sklep se je po svoji pooblaščenki pritožil subjekt vpisa in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi ter pritožbo udeleženke A. A. zavrne kot neutemeljeno ter ji naloži plačilo vseh stroškov tega postopka. V pritožbi opozarja, da je subjekt vpisa enoosebna družba, ki nima skupščine in je zato tudi ne sklicuje. O sprejetju sklepov družbe odloča ustanovitelj, ki samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Sklep o prenehanju subjekta vpisa po skrajšanem postopku je bil sprejet v notarski pisarni notarke C. C. Subjekt vpisa v letu 2024 ni ustvaril nobenih prihodkov, razen od prodaje osnovnih sredstev, vsak dan pa ustvarja stroške za svoje poslovanje. A. A. bi morala dokazati, da bi bila kot upnica z izbrisom družbe oškodovana, ker je na primer edini družbenik prezadolžen ali brez vsakršnega premoženja. Tega ni uspela dokazati. Prav tako bi morala navajati dejstva, da trditve družbenika v sklep o prenehanju družbe niso resnične in da edini družbenik ne bi mogel poplačati sprejetih obveznosti, ker je insolventen oziroma je brez premoženja. A. A. ima sicer priznano skupno lastnino na poslovnem deležu družbe, pri čemer pa bi se lahko šele po določitvi deleža vpisala v sodni register. Za imetnika poslovnega deleža v razmerju do družbe se šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register. V razmerju do skupnosti velja v skladu s pravili korporacijskega prava za imetnika poslovnega deleža v gospodarski družbi zakonec, ki je vpisan v register.

2.Zoper ta sklep se je po svoji pooblaščenki pritožil subjekt vpisa in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi ter pritožbo udeleženke A. A. zavrne kot neutemeljeno ter ji naloži plačilo vseh stroškov tega postopka. V pritožbi opozarja, da je subjekt vpisa enoosebna družba, ki nima skupščine in je zato tudi ne sklicuje. O sprejetju sklepov družbe odloča ustanovitelj, ki samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Sklep o prenehanju subjekta vpisa po skrajšanem postopku je bil sprejet v notarski pisarni notarke C. C. Subjekt vpisa v letu 2024 ni ustvaril nobenih prihodkov, razen od prodaje osnovnih sredstev, vsak dan pa ustvarja stroške za svoje poslovanje. A. A. bi morala dokazati, da bi bila kot upnica z izbrisom družbe oškodovana, ker je na primer edini družbenik prezadolžen ali brez vsakršnega premoženja. Tega ni uspela dokazati. Prav tako bi morala navajati dejstva, da trditve družbenika v sklep o prenehanju družbe niso resnične in da edini družbenik ne bi mogel poplačati sprejetih obveznosti, ker je insolventen oziroma je brez premoženja. A. A. ima sicer priznano skupno lastnino na poslovnem deležu družbe, pri čemer pa bi se lahko šele po določitvi deleža vpisala v sodni register. Za imetnika poslovnega deleža v razmerju do družbe se šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register. V razmerju do skupnosti velja v skladu s pravili korporacijskega prava za imetnika poslovnega deleža v gospodarski družbi zakonec, ki je vpisan v register.

2.Zoper ta sklep se je po svoji pooblaščenki pritožil subjekt vpisa in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi ter pritožbo udeleženke A. A. zavrne kot neutemeljeno ter ji naloži plačilo vseh stroškov tega postopka. V pritožbi opozarja, da je subjekt vpisa enoosebna družba, ki nima skupščine in je zato tudi ne sklicuje. O sprejetju sklepov družbe odloča ustanovitelj, ki samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Sklep o prenehanju subjekta vpisa po skrajšanem postopku je bil sprejet v notarski pisarni notarke C. C. Subjekt vpisa v letu 2024 ni ustvaril nobenih prihodkov, razen od prodaje osnovnih sredstev, vsak dan pa ustvarja stroške za svoje poslovanje. A. A. bi morala dokazati, da bi bila kot upnica z izbrisom družbe oškodovana, ker je na primer edini družbenik prezadolžen ali brez vsakršnega premoženja. Tega ni uspela dokazati. Prav tako bi morala navajati dejstva, da trditve družbenika v sklep o prenehanju družbe niso resnične in da edini družbenik ne bi mogel poplačati sprejetih obveznosti, ker je insolventen oziroma je brez premoženja. A. A. ima sicer priznano skupno lastnino na poslovnem deležu družbe, pri čemer pa bi se lahko šele po določitvi deleža vpisala v sodni register. Za imetnika poslovnega deleža v razmerju do družbe se šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register. V razmerju do skupnosti velja v skladu s pravili korporacijskega prava za imetnika poslovnega deleža v gospodarski družbi zakonec, ki je vpisan v register.

2.Zoper ta sklep se je po svoji pooblaščenki pritožil subjekt vpisa in predlagal pritožbenemu sodišču, da izpodbijani sklep razveljavi ter pritožbo udeleženke A. A. zavrne kot neutemeljeno ter ji naloži plačilo vseh stroškov tega postopka. V pritožbi opozarja, da je subjekt vpisa enoosebna družba, ki nima skupščine in je zato tudi ne sklicuje. O sprejetju sklepov družbe odloča ustanovitelj, ki samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Sklep o prenehanju subjekta vpisa po skrajšanem postopku je bil sprejet v notarski pisarni notarke C. C. Subjekt vpisa v letu 2024 ni ustvaril nobenih prihodkov, razen od prodaje osnovnih sredstev, vsak dan pa ustvarja stroške za svoje poslovanje. A. A. bi morala dokazati, da bi bila kot upnica z izbrisom družbe oškodovana, ker je na primer edini družbenik prezadolžen ali brez vsakršnega premoženja. Tega ni uspela dokazati. Prav tako bi morala navajati dejstva, da trditve družbenika v sklep o prenehanju družbe niso resnične in da edini družbenik ne bi mogel poplačati sprejetih obveznosti, ker je insolventen oziroma je brez premoženja. A. A. ima sicer priznano skupno lastnino na poslovnem deležu družbe, pri čemer pa bi se lahko šele po določitvi deleža vpisala v sodni register. Za imetnika poslovnega deleža v razmerju do družbe se šteje le tisti, ki je vpisan v sodni register. V razmerju do skupnosti velja v skladu s pravili korporacijskega prava za imetnika poslovnega deleža v gospodarski družbi zakonec, ki je vpisan v register.

3.Udeleženka A. A., ki jo zastopa Odvetniška družba B. iz Nove Gorice, je podala odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

3.Udeleženka A. A., ki jo zastopa Odvetniška družba B. iz Nove Gorice, je podala odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

3.Udeleženka A. A., ki jo zastopa Odvetniška družba B. iz Nove Gorice, je podala odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

3.Udeleženka A. A., ki jo zastopa Odvetniška družba B. iz Nove Gorice, je podala odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

3.Udeleženka A. A., ki jo zastopa Odvetniška družba B. iz Nove Gorice, je podala odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglasila je tudi stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba subjekta vpisa ni utemeljena.

4.Pritožba subjekta vpisa ni utemeljena.

4.Pritožba subjekta vpisa ni utemeljena.

4.Pritožba subjekta vpisa ni utemeljena.

4.Pritožba subjekta vpisa ni utemeljena.

5.Poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi njegovega osnovnega vložka (drugi odstavek 471. člena ZGD-1). Poslovni delež lahko pripada eni ali več osebam (prvi odstavek 480. člena ZGD-1). Tudi poslovni delež je lahko predmet skupnega premoženja zakoncev. To pa pomeni, da na takem premoženju deleži zakoncev niso določeni, pri čemer imata zakonca na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino (68. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno (prvi odstavek 69. člena DZ in drugi odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ključnega pomena pri tem pa je, da se skupno premoženje pridobi originalno v trenutku nastanka premoženja (67. člen DZ). Če je v sodnem registru pri poslovnem deležu kot imetnik vpisan samo en zakonec, to ne pomeni, da poslovni delež ne bi mogel biti v skupni lastnini. Ugotovitvena sodna odločba, da spada poslovni delež med skupno premoženje zakoncev, je namreč deklaratorne narave, ki učinkuje za nazaj, to je od trenutka, ko je na podlagi originalne pridobitve takšno premoženje nastalo. Zaradi tega ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da velja v razmerju do skupnosti v skladu s pravili korporacijskega prava za imetnika poslovnega deleža v gospodarski družbi samo tisti zakonec, ki je vpisan v sodnem registru kot imetnik poslovnega deleža.

5.Poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi njegovega osnovnega vložka (drugi odstavek 471. člena ZGD-1). Poslovni delež lahko pripada eni ali več osebam (prvi odstavek 480. člena ZGD-1). Tudi poslovni delež je lahko predmet skupnega premoženja zakoncev. To pa pomeni, da na takem premoženju deleži zakoncev niso določeni, pri čemer imata zakonca na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino (68. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno (prvi odstavek 69. člena DZ in drugi odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ključnega pomena pri tem pa je, da se skupno premoženje pridobi originalno v trenutku nastanka premoženja (67. člen DZ). Če je v sodnem registru pri poslovnem deležu kot imetnik vpisan samo en zakonec, to ne pomeni, da poslovni delež ne bi mogel biti v skupni lastnini. Ugotovitvena sodna odločba, da spada poslovni delež med skupno premoženje zakoncev, je namreč deklaratorne narave, ki učinkuje za nazaj, to je od trenutka, ko je na podlagi originalne pridobitve takšno premoženje nastalo. Zaradi tega ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da velja v razmerju do skupnosti v skladu s pravili korporacijskega prava za imetnika poslovnega deleža v gospodarski družbi samo tisti zakonec, ki je vpisan v sodnem registru kot imetnik poslovnega deleža.

5.Poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi njegovega osnovnega vložka (drugi odstavek 471. člena ZGD-1). Poslovni delež lahko pripada eni ali več osebam (prvi odstavek 480. člena ZGD-1). Tudi poslovni delež je lahko predmet skupnega premoženja zakoncev. To pa pomeni, da na takem premoženju deleži zakoncev niso določeni, pri čemer imata zakonca na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino (68. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno (prvi odstavek 69. člena DZ in drugi odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ključnega pomena pri tem pa je, da se skupno premoženje pridobi originalno v trenutku nastanka premoženja (67. člen DZ). Če je v sodnem registru pri poslovnem deležu kot imetnik vpisan samo en zakonec, to ne pomeni, da poslovni delež ne bi mogel biti v skupni lastnini. Ugotovitvena sodna odločba, da spada poslovni delež med skupno premoženje zakoncev, je namreč deklaratorne narave, ki učinkuje za nazaj, to je od trenutka, ko je na podlagi originalne pridobitve takšno premoženje nastalo. Zaradi tega ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da velja v razmerju do skupnosti v skladu s pravili korporacijskega prava za imetnika poslovnega deleža v gospodarski družbi samo tisti zakonec, ki je vpisan v sodnem registru kot imetnik poslovnega deleža.

5.Poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi njegovega osnovnega vložka (drugi odstavek 471. člena ZGD-1). Poslovni delež lahko pripada eni ali več osebam (prvi odstavek 480. člena ZGD-1). Tudi poslovni delež je lahko predmet skupnega premoženja zakoncev. To pa pomeni, da na takem premoženju deleži zakoncev niso določeni, pri čemer imata zakonca na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino (68. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno (prvi odstavek 69. člena DZ in drugi odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ključnega pomena pri tem pa je, da se skupno premoženje pridobi originalno v trenutku nastanka premoženja (67. člen DZ). Če je v sodnem registru pri poslovnem deležu kot imetnik vpisan samo en zakonec, to ne pomeni, da poslovni delež ne bi mogel biti v skupni lastnini. Ugotovitvena sodna odločba, da spada poslovni delež med skupno premoženje zakoncev, je namreč deklaratorne narave, ki učinkuje za nazaj, to je od trenutka, ko je na podlagi originalne pridobitve takšno premoženje nastalo. Zaradi tega ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da velja v razmerju do skupnosti v skladu s pravili korporacijskega prava za imetnika poslovnega deleža v gospodarski družbi samo tisti zakonec, ki je vpisan v sodnem registru kot imetnik poslovnega deleža.

5.Poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na podlagi njegovega osnovnega vložka (drugi odstavek 471. člena ZGD-1). Poslovni delež lahko pripada eni ali več osebam (prvi odstavek 480. člena ZGD-1). Tudi poslovni delež je lahko predmet skupnega premoženja zakoncev. To pa pomeni, da na takem premoženju deleži zakoncev niso določeni, pri čemer imata zakonca na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino (68. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno (prvi odstavek 69. člena DZ in drugi odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ključnega pomena pri tem pa je, da se skupno premoženje pridobi originalno v trenutku nastanka premoženja (67. člen DZ). Če je v sodnem registru pri poslovnem deležu kot imetnik vpisan samo en zakonec, to ne pomeni, da poslovni delež ne bi mogel biti v skupni lastnini. Ugotovitvena sodna odločba, da spada poslovni delež med skupno premoženje zakoncev, je namreč deklaratorne narave, ki učinkuje za nazaj, to je od trenutka, ko je na podlagi originalne pridobitve takšno premoženje nastalo. Zaradi tega ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da velja v razmerju do skupnosti v skladu s pravili korporacijskega prava za imetnika poslovnega deleža v gospodarski družbi samo tisti zakonec, ki je vpisan v sodnem registru kot imetnik poslovnega deleža.

6.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da spada edini poslovni delež v družbi Č. d.o.o. Nova Gorica v skupno premoženje bivših zakoncev D. D. in A. A. Sodba v tem pravdnem postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici I P 105/2019 in v katerem sta kot stranki sodelovala oba bivša zakonca, je postala pravnomočna 19.3.2024 (odločba VSK I Cp 508/2023), D. D., ki je bil v sodnem registru ves čas vpisan kot edini imetnik poslovnega deleža, pa je bila ta odločba vročena 12.4.2024. Kljub temu pa je D. D. pred notarjem 14.6.2024 sprejel sklep (ki je bil vpisan tudi v knjigo sklepov, ki jo je potrdil notar) o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in prevzema obveznost poplačila morebitnih preostalih obveznosti družbe (prvi odstavek 425. člena ZGD-1). Prenehanje družbe po skrajšanem postopku je posebna institucija, ki omogoča izbris družbe brez likvidacijskega postopka, pri čemer pa je bistvenega pomena, da omenjeni sklep in izjavo sprejmejo vsi družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo (prvi odstavek 425. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1). Takšen sklep namreč objavi registrski organ v (427. člen ZGD-1), pri čemer lahko družbeniki, upniki ali pristojni organ vložijo zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ugovor v 15 dneh od objave (prvi odstavek 428. člena ZGD-1). Če pa ugovor ni vložen ali pa ga je registrski organ zavrnil, izda registrski organ sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi. Proti temu sklepu je dovoljena pritožba v 15 dneh od objave (prvi odstavek 429. člena ZGD-1). Nobenega dvoma ni, da A. A. ni vložila ugovora zoper sklep o prenehanju po skrajšanem postopku, vložila pa je pravočasno pritožbo zoper sklep o izbrisu (ker pri sprejemanju sklepa o prenehanju sploh ni sodelovala, niti ni bila s strani registriranega družbenika obveščena o postopku sprejemanja tega sklepa). Kot skupna lastnica poslovnega deleža ima seveda pravni interes do vložitve pritožbe, pri čemer sploh ni pomembno, ali je pred tem vložila ugovor po prvem odstavku 428. člena ZGD-1 ali ne.

6.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da spada edini poslovni delež v družbi Č. d.o.o. Nova Gorica v skupno premoženje bivših zakoncev D. D. in A. A. Sodba v tem pravdnem postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici I P 105/2019 in v katerem sta kot stranki sodelovala oba bivša zakonca, je postala pravnomočna 19.3.2024 (odločba VSK I Cp 508/2023), D. D., ki je bil v sodnem registru ves čas vpisan kot edini imetnik poslovnega deleža, pa je bila ta odločba vročena 12.4.2024. Kljub temu pa je D. D. pred notarjem 14.6.2024 sprejel sklep (ki je bil vpisan tudi v knjigo sklepov, ki jo je potrdil notar) o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in prevzema obveznost poplačila morebitnih preostalih obveznosti družbe (prvi odstavek 425. člena ZGD-1). Prenehanje družbe po skrajšanem postopku je posebna institucija, ki omogoča izbris družbe brez likvidacijskega postopka, pri čemer pa je bistvenega pomena, da omenjeni sklep in izjavo sprejmejo vsi družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo (prvi odstavek 425. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1). Takšen sklep namreč objavi registrski organ v (427. člen ZGD-1), pri čemer lahko družbeniki, upniki ali pristojni organ vložijo zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ugovor v 15 dneh od objave (prvi odstavek 428. člena ZGD-1). Če pa ugovor ni vložen ali pa ga je registrski organ zavrnil, izda registrski organ sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi. Proti temu sklepu je dovoljena pritožba v 15 dneh od objave (prvi odstavek 429. člena ZGD-1). Nobenega dvoma ni, da A. A. ni vložila ugovora zoper sklep o prenehanju po skrajšanem postopku, vložila pa je pravočasno pritožbo zoper sklep o izbrisu (ker pri sprejemanju sklepa o prenehanju sploh ni sodelovala, niti ni bila s strani registriranega družbenika obveščena o postopku sprejemanja tega sklepa). Kot skupna lastnica poslovnega deleža ima seveda pravni interes do vložitve pritožbe, pri čemer sploh ni pomembno, ali je pred tem vložila ugovor po prvem odstavku 428. člena ZGD-1 ali ne.

6.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da spada edini poslovni delež v družbi Č. d.o.o. Nova Gorica v skupno premoženje bivših zakoncev D. D. in A. A. Sodba v tem pravdnem postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici I P 105/2019 in v katerem sta kot stranki sodelovala oba bivša zakonca, je postala pravnomočna 19.3.2024 (odločba VSK I Cp 508/2023), D. D., ki je bil v sodnem registru ves čas vpisan kot edini imetnik poslovnega deleža, pa je bila ta odločba vročena 12.4.2024. Kljub temu pa je D. D. pred notarjem 14.6.2024 sprejel sklep (ki je bil vpisan tudi v knjigo sklepov, ki jo je potrdil notar) o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in prevzema obveznost poplačila morebitnih preostalih obveznosti družbe (prvi odstavek 425. člena ZGD-1). Prenehanje družbe po skrajšanem postopku je posebna institucija, ki omogoča izbris družbe brez likvidacijskega postopka, pri čemer pa je bistvenega pomena, da omenjeni sklep in izjavo sprejmejo vsi družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo (prvi odstavek 425. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1). Takšen sklep namreč objavi registrski organ v (427. člen ZGD-1), pri čemer lahko družbeniki, upniki ali pristojni organ vložijo zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ugovor v 15 dneh od objave (prvi odstavek 428. člena ZGD-1). Če pa ugovor ni vložen ali pa ga je registrski organ zavrnil, izda registrski organ sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi. Proti temu sklepu je dovoljena pritožba v 15 dneh od objave (prvi odstavek 429. člena ZGD-1). Nobenega dvoma ni, da A. A. ni vložila ugovora zoper sklep o prenehanju po skrajšanem postopku, vložila pa je pravočasno pritožbo zoper sklep o izbrisu (ker pri sprejemanju sklepa o prenehanju sploh ni sodelovala, niti ni bila s strani registriranega družbenika obveščena o postopku sprejemanja tega sklepa). Kot skupna lastnica poslovnega deleža ima seveda pravni interes do vložitve pritožbe, pri čemer sploh ni pomembno, ali je pred tem vložila ugovor po prvem odstavku 428. člena ZGD-1 ali ne.

6.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da spada edini poslovni delež v družbi Č. d.o.o. Nova Gorica v skupno premoženje bivših zakoncev D. D. in A. A. Sodba v tem pravdnem postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici I P 105/2019 in v katerem sta kot stranki sodelovala oba bivša zakonca, je postala pravnomočna 19.3.2024 (odločba VSK I Cp 508/2023), D. D., ki je bil v sodnem registru ves čas vpisan kot edini imetnik poslovnega deleža, pa je bila ta odločba vročena 12.4.2024. Kljub temu pa je D. D. pred notarjem 14.6.2024 sprejel sklep (ki je bil vpisan tudi v knjigo sklepov, ki jo je potrdil notar) o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in prevzema obveznost poplačila morebitnih preostalih obveznosti družbe (prvi odstavek 425. člena ZGD-1). Prenehanje družbe po skrajšanem postopku je posebna institucija, ki omogoča izbris družbe brez likvidacijskega postopka, pri čemer pa je bistvenega pomena, da omenjeni sklep in izjavo sprejmejo vsi družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo (prvi odstavek 425. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1). Takšen sklep namreč objavi registrski organ v (427. člen ZGD-1), pri čemer lahko družbeniki, upniki ali pristojni organ vložijo zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ugovor v 15 dneh od objave (prvi odstavek 428. člena ZGD-1). Če pa ugovor ni vložen ali pa ga je registrski organ zavrnil, izda registrski organ sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi. Proti temu sklepu je dovoljena pritožba v 15 dneh od objave (prvi odstavek 429. člena ZGD-1). Nobenega dvoma ni, da A. A. ni vložila ugovora zoper sklep o prenehanju po skrajšanem postopku, vložila pa je pravočasno pritožbo zoper sklep o izbrisu (ker pri sprejemanju sklepa o prenehanju sploh ni sodelovala, niti ni bila s strani registriranega družbenika obveščena o postopku sprejemanja tega sklepa). Kot skupna lastnica poslovnega deleža ima seveda pravni interes do vložitve pritožbe, pri čemer sploh ni pomembno, ali je pred tem vložila ugovor po prvem odstavku 428. člena ZGD-1 ali ne.

6.V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da spada edini poslovni delež v družbi Č. d.o.o. Nova Gorica v skupno premoženje bivših zakoncev D. D. in A. A. Sodba v tem pravdnem postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici I P 105/2019 in v katerem sta kot stranki sodelovala oba bivša zakonca, je postala pravnomočna 19.3.2024 (odločba VSK I Cp 508/2023), D. D., ki je bil v sodnem registru ves čas vpisan kot edini imetnik poslovnega deleža, pa je bila ta odločba vročena 12.4.2024. Kljub temu pa je D. D. pred notarjem 14.6.2024 sprejel sklep (ki je bil vpisan tudi v knjigo sklepov, ki jo je potrdil notar) o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in prevzema obveznost poplačila morebitnih preostalih obveznosti družbe (prvi odstavek 425. člena ZGD-1). Prenehanje družbe po skrajšanem postopku je posebna institucija, ki omogoča izbris družbe brez likvidacijskega postopka, pri čemer pa je bistvenega pomena, da omenjeni sklep in izjavo sprejmejo vsi družbeniki v družbi z omejeno odgovornostjo (prvi odstavek 425. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1). Takšen sklep namreč objavi registrski organ v (427. člen ZGD-1), pri čemer lahko družbeniki, upniki ali pristojni organ vložijo zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ugovor v 15 dneh od objave (prvi odstavek 428. člena ZGD-1). Če pa ugovor ni vložen ali pa ga je registrski organ zavrnil, izda registrski organ sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi. Proti temu sklepu je dovoljena pritožba v 15 dneh od objave (prvi odstavek 429. člena ZGD-1). Nobenega dvoma ni, da A. A. ni vložila ugovora zoper sklep o prenehanju po skrajšanem postopku, vložila pa je pravočasno pritožbo zoper sklep o izbrisu (ker pri sprejemanju sklepa o prenehanju sploh ni sodelovala, niti ni bila s strani registriranega družbenika obveščena o postopku sprejemanja tega sklepa). Kot skupna lastnica poslovnega deleža ima seveda pravni interes do vložitve pritožbe, pri čemer sploh ni pomembno, ali je pred tem vložila ugovor po prvem odstavku 428. člena ZGD-1 ali ne.

7.Ker je bilo v sodnem postopku pravnomočno ugotovljeno (sodba I Pg 91/2024, izdana po Okrožnem sodišču v Novi Gorici, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru Cpg 32/2025), da je omenjeni sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ničen, se pokaže kot pravilna izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, po kateri omenjeni sklep o prenehanju po skrajšanem postopku izgubi pravni učinek, upoštevaje ob tem, da je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku. Ničen sklep namreč nima nobenih pravnih posledic. S pravnega vidika se namreč šteje, kot da sklep ni bil sprejet, in je nujno vse morebitne spremembe, na podlagi ničnega sklepa, vrniti v stanje, kakršno je bilo pred sprejetjem sklepa (394. člen ZGD-1).

7.Ker je bilo v sodnem postopku pravnomočno ugotovljeno (sodba I Pg 91/2024, izdana po Okrožnem sodišču v Novi Gorici, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru Cpg 32/2025), da je omenjeni sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ničen, se pokaže kot pravilna izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, po kateri omenjeni sklep o prenehanju po skrajšanem postopku izgubi pravni učinek, upoštevaje ob tem, da je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku. Ničen sklep namreč nima nobenih pravnih posledic. S pravnega vidika se namreč šteje, kot da sklep ni bil sprejet, in je nujno vse morebitne spremembe, na podlagi ničnega sklepa, vrniti v stanje, kakršno je bilo pred sprejetjem sklepa (394. člen ZGD-1).

7.Ker je bilo v sodnem postopku pravnomočno ugotovljeno (sodba I Pg 91/2024, izdana po Okrožnem sodišču v Novi Gorici, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru Cpg 32/2025), da je omenjeni sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ničen, se pokaže kot pravilna izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, po kateri omenjeni sklep o prenehanju po skrajšanem postopku izgubi pravni učinek, upoštevaje ob tem, da je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku. Ničen sklep namreč nima nobenih pravnih posledic. S pravnega vidika se namreč šteje, kot da sklep ni bil sprejet, in je nujno vse morebitne spremembe, na podlagi ničnega sklepa, vrniti v stanje, kakršno je bilo pred sprejetjem sklepa (394. člen ZGD-1).

7.Ker je bilo v sodnem postopku pravnomočno ugotovljeno (sodba I Pg 91/2024, izdana po Okrožnem sodišču v Novi Gorici, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru Cpg 32/2025), da je omenjeni sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ničen, se pokaže kot pravilna izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, po kateri omenjeni sklep o prenehanju po skrajšanem postopku izgubi pravni učinek, upoštevaje ob tem, da je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku. Ničen sklep namreč nima nobenih pravnih posledic. S pravnega vidika se namreč šteje, kot da sklep ni bil sprejet, in je nujno vse morebitne spremembe, na podlagi ničnega sklepa, vrniti v stanje, kakršno je bilo pred sprejetjem sklepa (394. člen ZGD-1).

7.Ker je bilo v sodnem postopku pravnomočno ugotovljeno (sodba I Pg 91/2024, izdana po Okrožnem sodišču v Novi Gorici, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru Cpg 32/2025), da je omenjeni sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ničen, se pokaže kot pravilna izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, po kateri omenjeni sklep o prenehanju po skrajšanem postopku izgubi pravni učinek, upoštevaje ob tem, da je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku. Ničen sklep namreč nima nobenih pravnih posledic. S pravnega vidika se namreč šteje, kot da sklep ni bil sprejet, in je nujno vse morebitne spremembe, na podlagi ničnega sklepa, vrniti v stanje, kakršno je bilo pred sprejetjem sklepa (394. člen ZGD-1).

8.Iz teh razlogov (upoštevaje, da pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo nobenega pritožbenega razloga, na katerega mora paziti po uradni dolžnosti) je pritožbeno sodišče pritožbo subjekta vpisa zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena Zakona o sodnem registru, v nadaljevanju ZSReg).

8.Iz teh razlogov (upoštevaje, da pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo nobenega pritožbenega razloga, na katerega mora paziti po uradni dolžnosti) je pritožbeno sodišče pritožbo subjekta vpisa zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena Zakona o sodnem registru, v nadaljevanju ZSReg).

8.Iz teh razlogov (upoštevaje, da pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo nobenega pritožbenega razloga, na katerega mora paziti po uradni dolžnosti) je pritožbeno sodišče pritožbo subjekta vpisa zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena Zakona o sodnem registru, v nadaljevanju ZSReg).

8.Iz teh razlogov (upoštevaje, da pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo nobenega pritožbenega razloga, na katerega mora paziti po uradni dolžnosti) je pritožbeno sodišče pritožbo subjekta vpisa zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena Zakona o sodnem registru, v nadaljevanju ZSReg).

8.Iz teh razlogov (upoštevaje, da pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo nobenega pritožbenega razloga, na katerega mora paziti po uradni dolžnosti) je pritožbeno sodišče pritožbo subjekta vpisa zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena Zakona o sodnem registru, v nadaljevanju ZSReg).

9.Vsak udeleženec v pritožbenem postopku plača svoje stroške (prvi odstavek 18. člena ZSReg).

9.Vsak udeleženec v pritožbenem postopku plača svoje stroške (prvi odstavek 18. člena ZSReg).

9.Vsak udeleženec v pritožbenem postopku plača svoje stroške (prvi odstavek 18. člena ZSReg).

9.Vsak udeleženec v pritožbenem postopku plača svoje stroške (prvi odstavek 18. člena ZSReg).

9.Vsak udeleženec v pritožbenem postopku plača svoje stroške (prvi odstavek 18. člena ZSReg).

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Zveza:

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 394, 425, 427, 428, 428/1, 429, 429/1, 425/1, 471, 471/1, 480, 480/1, 522 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 67, 68, 69, 69/1 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 72, 72/2 Zakon o sodnem registru (1994) - ZSReg - člen 39, 39-2

Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 394, 425, 427, 428, 428/1, 429, 429/1, 425/1, 471, 471/1, 480, 480/1, 522 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 67, 68, 69, 69/1 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 72, 72/2 Zakon o sodnem registru (1994) - ZSReg - člen 39, 39-2

Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 394, 425, 427, 428, 428/1, 429, 429/1, 425/1, 471, 471/1, 480, 480/1, 522 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 67, 68, 69, 69/1 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 72, 72/2 Zakon o sodnem registru (1994) - ZSReg - člen 39, 39-2

Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 394, 425, 427, 428, 428/1, 429, 429/1, 425/1, 471, 471/1, 480, 480/1, 522 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 67, 68, 69, 69/1 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 72, 72/2 Zakon o sodnem registru (1994) - ZSReg - člen 39, 39-2

Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 394, 425, 427, 428, 428/1, 429, 429/1, 425/1, 471, 471/1, 480, 480/1, 522 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 67, 68, 69, 69/1 Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 72, 72/2 Zakon o sodnem registru (1994) - ZSReg - člen 39, 39-2

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.