Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Očitna pomota, ki jo je storila pooblaščenka tožnika, ki je svetovalka za begunce in odvetnica, s tem ko je pravilnim prilogam tožnika priložila napačno tožbo, ki se je glasila na drugega tožnika, ni opravičen razlog. V obravnavani zadevi pa gre za napako tožnikove pooblaščenke. Po ustaljeni sodni praksi pa napake, ki nastanejo v sferi odvetnika in niso posledica njegovega poslovanja, niso opravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje. Tožba je vložena po poteku zakonsko določenega roka, zato jo je sodišče kot prepozno zavrglo.
I. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje z dne 15. 9. 2020 se zavrne.
II. Tožba se zavrže.
1. Pooblaščenka tožnika je neposredno pri sodišču dne 14. 9. 2020 ob 13.20 uri vložila tožbo, datirano dne 11. 9. 2020, zoper uvodoma naveden sklep zaradi odvzema osebne svobode. Med drugim navaja, da je tožnik podal prošnjo za priznanje mednarodne zaščite v Sloveniji 1. 9. 2020, da mu je bil dne 3. 9. 2020 ustno na zapisnik naznanjen ukrep pridržanja na prostore Centra za tujce na podlagi druge alineje prvega odstavka 84. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) ter da je pisni odpravek sklepa tožena stranka izdala 4. 9. 2020. Tožbo vlaga zaradi nepopolno oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijani sklep št. 2142-1843/2020/4 (1312-33 (pravilno: 1312-22, opomba sodišča)) z dne 4. 9. 2020 odpravi oziroma podrejeno, naj tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo v ponovni postopek.
2. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.
3. Iz tožbenih navedb ni razvidno, kdaj je bil tožniku vročen izpodbijani sklep. Sodišče je na podlagi vročilnice v upravnem spisu ugotovilo, da je bil tožniku izpodbijani sklep vročen 8. 9. 2020. To pomeni, da je bila tožba v obravnavani zadevi vložena po izteku 3-dnevnega roka (iztekel se je 11. 9. 2020). Zato je tožnika v skladu z materialnim procesnim vodstvo pozvalo, naj se izjavi o ugotovitvah sodišča v zvezi s prepozno vloženo tožbo in s tem v zvezi predloži morebitne dokaze.
4. Pooblaščenka tožnika je dne 15. 9. 2020 vložila odgovor na poziv sodišča in predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Navaja, da obravnavana tožba ni bila vložena prepozno, saj je bila poslana 11. 9. 2020 po pošti v isti kuverti, skupaj še s tremi tožbami za poimensko navedene tožnike iz Republike Bangladeš. Prilaga potrdilo o oddaji pošiljke na pošti Cerkno, na katerem je kot vsebina navedeno: „Upravno sodišče RS (4x tož.), Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana“. Navaja, da je pri tiskanju tožb prišlo do pomote, saj je bila 2x natisnjena tožba za osebo z imenom A. A., pri čemer je bilo k eni izmed obeh tožb priloženo tožnikovo pooblastilo z dne 8. 9. 2020 in izpodbijani sklep, s katerim je bilo odločeno o omejitvi tožnikovega gibanja. Ko je tožnikova pooblaščenka to ugotovila, je nemudoma prvi delovni dan 14. 9. 2020 prinesla pravilno tožbo na vložišče sodišča, pri čemer so bile pravilne priloge za tožnika že v spisu sodišča. Dodaja, da je bila storjena očitna pomota, ki je bila neodvisna od strankine volje in dejanj, ter predlaga, naj sodišče na podlagi 103. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi tako, da tožbo tožnika z dne 11. 9. 2020 šteje za pravočasno.
K I. točki izreka:
5. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
6. Po določbi prvega odstavka 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko vrnitev v prejšnje stanje predlaga stranka, ki iz opravičenega vzroka zamudi zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti. Ob vložitvi predloga pa mora verjetno izkazati okoliščine za utemeljenost predloga (tretji odstavek 24. člena ZUS-1). Predlog je treba vložiti v 8 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka šele kasneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za zamudo izvedela (drugi odstavek 24. člena ZUS-1). Vrnitev v prejšnje stanje se torej dopusti, če so kumulativno izpolnjeni vsi štirje pogoji, in sicer 1. da je zamudil opravo dejanja v postopku, 2. da je bil predlog vložen v 8 dnevnem subjektivnem roku oziroma 3 mesečnem objektivnem roku, 3. da so bili podani opravičljivi vzroki za zamudo in 4. da je opravljeno zamujeno dejanje hkrati z vložitvijo predloga.
7. Pooblaščenka tožnika neutemeljeno navaja, da je pravočasno vložila tožbo. Iz priloženega potrdila o oddaji pošiljke je res razvidno, da so bile dne 11. 9. 2020 v isto kuverto vložene 4 tožbe, kot to navaja tožnik v obravnavanemu predlogu. Iz uradnih evidenc, ki se vodijo pri tem sodišču izhaja, da je pooblaščenka tožnika pred Upravnim sodiščem priporočeno po pošti dne 11. 9. 2020 vložila 4 tožbe, ki se vodijo pod opr. št. I U 1306/2020, I U 1307/2020, I U 1308/2020 in I U 1309/2020, pri čemer se dve tožbi v zadevah I U 1306/2020 in I U 1307/2020 glasita na istega tožnika: A.A., državljan Ljudske republike Bangaldeš. Ker je iz navedenih uradnih sodnih evidenc razvidno, da je pooblaščenka tožnika, vložila dve tožbi za istega tožnika, je sodišče po uradni dolžnosti v skladu s drugim odstavkom 20. člena ZUS-1 vpogledalo v sodna spisa, ki se pri naslovnem sodišču vodita pod opr. št. I U 1306/2020 in I U 1307/2020. Ugotovilo je, da je v obeh tožbah kot tožnik naveden A.A. in se je glede na tožbeni predlog izpodbijal isti sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-1839/2020/4 (1312-22) z dne 4. 9. 2020, pri čemer sta tožbi v upravnem sporu I U 1307/2020 priložena pooblastilo in izpodbijani akt, ki se nanašata na osebo z imenom B.B. (tožnik v tem upravnem sporu).
8. Sodišče pojasnjuje, da je pri odločanju o zakonitosti izpodbijanega upravnega akta vezano na tožbo, katere obvezna sestavina po prvem odstavku 30. člena ZUS-1 je med drugim tudi navedba tožnika in h kateri je treba priložiti tudi izpodbijani akt, na katerega se tožnik sklicuje v tožbi. Upravni spor se namreč začne s tožbo (26. člen ZUS-1), torej na zahtevo stranke, ki mora razložiti, zakaj toži (prvi odstavek 30. člena ZUS-1). Sodišče pa razišče oziroma preizkusi dejansko stanje v okviru tožbenih navedb (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), medtem ko upravni akt presoja v mejah tožbenega predloga (prvi odstavek 40. člen ZUS-1). To pomeni, da je v tožnikovi domeni, ali in zakaj tožiti, obseg sodnega varstva pa je določen z vrsto in obsegom predmeta spora, ki ga je določil tožnik, saj sodišče brez njegovega predloga po uradni dolžnosti pazi le na ničnost upravnega akta.1 Pomote pri navedbi imena in priimka tožnika pa ni možno sanirati. Tožnik namreč lahko v skladu s 187. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s subjektivno spremembo tožbe namesto prvotnega toženca toži koga drugega. Torej se nanaša zgolj na toženo stranko, pri čemer ta pravila v upravnem sporu ne pridejo v poštev.2 Sprememba tožbe, s katero bi se spremenilo tožnika ali toženo stranko v upravnem sporu, ni dopustna. Priloge, ki jih tožnik priloži k tožbi, pa so zgolj dokazi, s katerimi izkazuje svoje navedbe. To pomeni, da ne glede na to, da je razpolagalo z navedenimi prilogami, ki se nanašajo na tožnika v tem upravnem sporu, je sodišče v zadevi I U 1307/2020 odločalo o tožbi, ki se glasi na drugega tožnika3, saj tožba tožnika v tem upravnem sporu v navedeni zadevi ni bila vložena.
9. V skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se štejejo za priznana neprerekana dejstva, da je bil izpodbijani sklep v obravnavani zadevi tožniku vročen 8. 9. 2020, da se je rok za vložitev tožbe iztekel v petek 11. 9. 2020 ter da je tožnik šele pozneje, to je 14. 9. 2020, vložil obravnavano tožbo. Ker je tožnik vložil tožbo po izteku roka, dan kasneje (15. 9. 2020) pa je vložil še predlog za vrnitev v prejšnje stanje skupaj s tožbo, je zamudil zakonsko predpisani rok za opravo dejanja, to je vložitev tožbe, s katerim je prekludiran4. 10. Sodišče ugotavlja, da je tožnik predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil pravočasno. Tožnik sicer izrecno ne navaja, kdaj je izvedel za obravnavano pomoto, vendar se je rok za vložitev tožbe iztekel 11. 9. 2020, obravnavani predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je vložil 15. 9. 2020. To pomeni, da je bil obravnavani predlog vložen tako v 8 dnevnem subjektivnem kot tudi v tri mesečnem objektivnem roku.
11. Tožnik je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ponovno priložil tožbo, ki jo je vložil predhodno že 14. 9. 2020. Ob vložitvi predloga je torej bilo opravljeno tudi zamujeno dejanje.
12. Sodišče ugotavlja, da tožnik ni verjetno izkazal okoliščin za utemeljitev predloga (tretji odstavek 24. člena ZUS-1), ki se izkazujejo z opravičljivimi vzroki za zamudo. Vrhovno sodišče RS je v sklepu I Up 856/2001 z dne 14. 11. 2001 sprejelo stališče, da so lahko opravičeni razlog le takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka ni mogla predvideti niti odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi. Tožnik se v zvezi opravičljivimi razlogi neutemeljeno sklicuje na 103. člen ZUP, saj sodišče postopa po določilih ZUS-1 in ZPP, kolikor ZUS-1 ne določa drugače. Očitna pomota, ki jo je storila pooblaščenka tožnika, ki je svetovalka za begunce in odvetnica, s tem ko je pravilnim prilogam tožnika priložila napačno tožbo, ki se je glasila na drugega tožnika, ni opravičen razlog. Odvetnik je namreč pri zastopanju stranke dolžan ravnati vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike (drugi odstavek 11. člena Zakona o odvetništvu). V obravnavani zadevi pa gre za napako tožnikove pooblaščenke. Po ustaljeni sodni praksi5 pa napake, ki nastanejo v sferi odvetnika in niso posledica njegovega poslovanja, niso opravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje. Za tak primer gre tudi v obravnavani zadevi, zato je sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje kot neutemeljen zavrnilo.
13. Sodišče je odločalo po predsedniku senata na podlagi 11. točke prvega odstavka 270. člena ZPP.
K II. točki izreka:
14. Tožba je prepozna.
15. Po drugem odstavku 70. člena in šestem odstavku 84. člena ZMZ-1 se tožba zoper sklep o omejitvi gibanja, izdan na podlagi prvega do tretjega odstavka 84. člena ZMZ-1, lahko vloži v treh dneh od vročitve, o čemer je bila tožeča stranka pravilno poučena v pravnem pouku izpodbijanega sklepa.
16. V obravnavani zadevi je bil izpodbijani sklep, kot izhaja iz vročilnice v upravnem spisu tožeči stranki vročen 8. 9. 2020. Iz zgoraj navedenega je razvidno, da tožba v zadevi I U 1307/2020, h kateri so bile priložene priloge, ki se nanašajo na tožnika v tem sporu, ni tožba tožnika v tem upravnem sporu (7. in 8. točka obrazložitve tega sklepa). Rok za vložitev tožbe je torej začel teči 9. 9. 2020 in se je iztekel 11. 9. 2020. Tožeča stranka je neposredno pri sodišču vložila tožbo dne 14. 9. 2020 ob 13.20, kar je razvidno iz dohodne štampiljke, odtisnjene na obravnavani tožbi. Tožba je po navedenem vložena po poteku zakonsko določenega roka, zato jo je sodišče kot prepozno zavrglo.
17. Odločitev temelji na 2. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Sodišče je v zadevi odločilo po predsedniku senata skladno s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1. 1 Erik Kerševan, et al.: Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 115. 2 Erik Kerševan, et al.: Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 279. 3 V zadevi I U 1307/2020 je sodišče na podlagi okvirov določenih v tožbi štelo, da je tožba nepopolna zaradi priloženega pooblastila in izpodbijanega sklepa, ki sta se glasila na tožnika v tem upravnem sporu. Zato je pozivalo tožnika na odpravo pomanjkljivosti, v skladu s katerim je tožnik v zadevi I U 1307/2020 priložil pravilen izpodbijani sklep in pooblastilo. 4 Zakonsko predpisan rok so nepodaljšljiv prekluzivni roki, ki se v nobenem primeru ne more podaljševati. 5 Glej sklepe II Ips 265/1998, VIII Ips 64/2001, I Up 40/2002, III Ips 43/2007, X Ips 203/2012, X DoR 88/2018.