Jedro

V določbah ZFPPIPP ni podlage za presojo, da mora upnik v stečajnem postopku prijaviti vse terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka. To velja (le) za terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka, ki se poplačajo iz splošne razdelitvene mase (četrti odstavek 296. člena ZFPPIPP), kot so: terjatve, ki znova nastanejo zaradi uspelega izpodbijanja (tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP), terjatve za povrnitev škode zaradi razveze vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (šesti odstavek 268. člena ZFPPIPP), terjatve za povrnitev škode zaradi uresničitve odpovedne pravice (četrti odstavek 248. člena ZFPPIPP), regresne terjatve članov poslovodstva oziroma nadzornega sveta (sedmi odstavek 44. člena ZFPPIPP).

Presoja sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka prijaviti svojo terjatev v stečajnem postopku nad prvo toženko, bi bila lahko utemeljena na ugotovitvi, da je terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka. Dejstvo, kdaj so se v tem postopku vtoževane napake pojavile, pa je med strankama sporno: prva toženka je ugovarjala, da je na podlagi obvestila tožeče stranke izvajalca strehe o napakah obvestila že z dopisom 14. 12. 2012, medtem ko je tožeča stranka to prerekala in navajala, da so se v tem postopku zatrjevane napake pojavile leta 2016. Presoja listinskih dokazov, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje, ko je sledilo dopisu z dne 14. 12. 2012 in ga ocenilo kot obvestilo o obstoju v tem postopku vtoževanih napak, je v nasprotju s pooblastilom iz prvega odstavka 488. člena ZPP. Ta določa, da je odločitev brez naroka mogoča, ko dejansko stanje med strankama ni sporno. Čim pa v zvezi z ugotovitvijo določenega dejstva sodišče presoja listine (kar je sodišče prve stopnje naredilo), dejansko stanje ni nesporno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločba z dne 14. 1. 2020 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, izpodbijana sklepa z dne 27. 1. 2020 in 28. 1. 2020 pa se razveljavita.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo z dne 14. 1. 2020 odločilo, da se tožba tožeče stranke zoper prvo toženko zavrže (I. točka izreka) ter da je tožeča stranka dolžna prvi toženki povrniti njene pravdne stroške v znesku 6.968,60 EUR (II. točka izreka). Z izpodbijanim sklepom z dne 27. 1. 2020 je II. točko izreka odločbe z dne 14. 1. 2020 popravilo tako, da je znesek prisojenih stroškov znižalo na 3.172,84 EUR. Z izpodbijanim sklepom z dne 28. 1. 2020 pa je tožeči stranki naložilo plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov prve toženke v znesku 833,63 EUR.

2. Zoper vse tri odločbe se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in zaradi kršitve 14., 22., 23. in 25. člena Ustave RS pritožila tožeča stranka, predlagala ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanih odločb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v meritorno odločanje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Prva toženka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe, potrditev izpodbijanih odločb in povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo iz razloga, ker tožeča stranka vtoževane terjatve ni prijavila v dne 9. 1. 2014 začetem stečajnem postopku nad prvo toženko in ker je od obvestila tožeče stranke o napaki dne 14. 12. 2012 potekel enoletni rok za vložitev zahtevka iz naslova jamčevanja za napake po prvem odstavku 635. člena Obligacijskega zakonika – OZ.

6. Dejstvo, da tožeča stranka vtoževane terjatve zoper prvo toženko ni prijavila v stečajnem postopku nad prvo toženko, je res nesporno. Vendar pa materialnopravna presoja tega dejstva s strani sodišča prve stopnje ni bila pravilna. V določbah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP namreč ni podlage za presojo, da mora upnik v stečajnem postopku prijaviti vse terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka. To velja (le) za terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka, ki se poplačajo iz splošne razdelitvene mase (četrti odstavek 296. člena ZFPPIPP), kot so: terjatve, ki znova nastanejo zaradi uspelega izpodbijanja (tretji odstavek 278. člena ZFPPIPP), terjatve za povrnitev škode zaradi razveze vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe (šesti odstavek 268. člena ZFPPIPP), terjatve za povrnitev škode zaradi uresničitve odpovedne pravice (četrti odstavek 248. člena ZFPPIPP), regresne terjatve članov poslovodstva oziroma nadzornega sveta (sedmi odstavek 44. člena ZFPPIPP).1 Upoštevajoč razloge sodišča prve stopnje vtoževana terjatev med te izjeme ne spada.

7. Presoja sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka prijaviti svojo terjatev v stečajnem postopku nad prvo toženko (začetem 9. 1. 2014), bi bila lahko utemeljena na ugotovitvi, da je terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka. Dejstvo, kdaj so se v tem postopku vtoževane napake pojavile, pa je med strankama sporno: prva toženka je ugovarjala, da je na podlagi obvestila tožeče stranke izvajalca strehe o napakah obvestila že z dopisom 14. 12. 2012, medtem ko je tožeča stranka to prerekala in navajala, da so se v tem postopku zatrjevane napake pojavile leta 2016. Presoja listinskih dokazov, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje, ko je sledilo dopisu z dne 14. 12. 2012 in ga ocenilo kot obvestilo o obstoju v tem postopku vtoževanih napak, je v nasprotju s pooblastilom iz prvega odstavka 488. člena ZPP. Ta določa, da je odločitev brez naroka mogoča, ko dejansko stanje med strankama ni sporno. Čim pa v zvezi z ugotovitvijo določenega dejstva sodišče presoja listine (kar je sodišče prve stopnje naredilo), dejansko stanje ni nesporno.2

8. Po presoji višjega sodišča pa določbe ZFPPIPP ne dajejo podlage niti za presojo, da bi morala tožeča stranka, neodvisno od datuma nastanka zatrjevanih napak, v posledici dejstva, da ji je bil zgrajeni objekt predan v uporabo leta 2010, v stečajnem postopku nad prvo toženko v roku za prijavo terjatev kot pogojno prijaviti svojo terjatev iz naslova jamčevanja za napake v garancijskem roku. Zahteva za prijavo pogojne terjatve iz naslova jamčevalnega zahtevka v izključni posledici samega teka garancijskega roka bi bila prestroga, saj bi vsakemu potencialnemu upniku v času garancijske dobe za izdelek ali storitev nalagala obveznost prijave svoje pogojne terjatve, pri čemer pa višina terjatve (praviloma) ne bi bila znana, kar že samo po sebi onemogoča njeno prijavo. Poleg tega bi takšno stališče v primerih postopkov nad večjimi stečajnimi dolžniki (npr. gradbenimi družbami z velikim številom zgrajenih objektov) stečajne postopke razširilo na nepregleden obseg in jih s tem tudi izrazito podaljšalo, kar pa ni namen ZFPPIPP.

9. Ker torej relevantno dejansko stanje med pravdnima strankama ni nesporno, sodišče prve stopnje pa je kljub temu odločilo brez izvedbe naroka za glavno obravnavo, je podana absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki terja razveljavitev izpodbijane odločbe.

10. V posledici zmotne oziroma vsaj preuranjene odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe je treba razveljaviti tudi izpodbijana sklepa z dne 27. 1. 2020 in 28. 1. 2020. 11. Višje sodišče je na podlagi vsega navedenega pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijane odločbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z določbo 366. člena ZPP). Zaradi neizvedene glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje višje sodišče zadeve ne more rešiti samo, saj bi s samostojno izvedbo glavne obravnave kršilo načelo dvostopenjskega sojenja.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper sklep o razveljavitvi sodbe je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v dveh izvodih. Obsegati mora navedbo odločbe, zoper katero se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 N. Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju z razširjenimi uvodnimi pojasnili, GV Založba, 2008, str. 228. 2 Prim. s sklepom VSL I Cpg 25/2018 z dne 23. 4. 2019.