Jedro

Ob ugotovitvah, da ni bilo zagotovljeno spremljanje tožnikovega dela 30 delovnih dni in da komisiji za pritožbe mnenje komisije za spremljanje tožnikovega dela ni bilo posredovano pred odločitvijo o ugovoru, sporna sklepa o prenehanju delovnega razmerja nista bila zakonita.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku za razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 13.5.1999 in 24.5.1999 o prenehanju delovnega razmerja zaradi nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov. Hkrati je ugodilo tudi zahtevku za priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in vrnitev tožnika nazaj na delo. Ugotovilo je, da je bil postopek ugotavljanja pričakovanih delovnih rezultatov bistveno kršen, ker je bil prvostopni sklep direktorja tožene stranke izdan na podlagi mnenja komisije, podanega pred iztekom 30-dnevnega spremljanja tožnikovega dejanskega dela. Za potrebe odločanja o tožnikovem ugovoru je bilo mnenje komisije podano po odločitvi komisije za pritožbe, tožena stranka pa tožnika tudi ni posebej opozorila na možnost vpogleda v dokumentacijo o njegovem delu.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo in formalno uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Navaja, da je odločitev sodišča v nasprotju z izvedenimi dokazi in ne drži ugotovitev, da komisija po 21.4.1999 ni spremljala tožnikovega dela in je bil zato kršen 30 dnevni rok. Graja dokazno oceno sodišča v zvezi s tem, da je komisija za pritožbe odločala o tožnikovem ugovoru preden ji je bilo posredovano mnenje komisije za spremljanje tožnikovega dela.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo - Ur. l. RS, št. 36/04) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Po izrecni določbi 3. odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Tožena stranka v reviziji ni navedla, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi storilo sodišče. Zato sodišče v tej smeri izpodbijane sodbe ni moglo preizkusiti.

Revizijska trditev, da ne drži ugotovitev sodišča, da komisija po 21.4.1999 ni spremljala tožnikovega dela in da je takšna ugotovitev v nasprotju z izvedenimi dokazi, pomeni izpodbijanje dokazne ocene in uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Prav tako pomeni uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja trditev v reviziji, da je sodišče nepravilno zaključilo, da je bila komisiji za pritožbe ocena komisije za spremljanje tožnikovega dela posredovana po odločitvi o tožnikovem ugovoru. To pa glede na povedano ni dovoljen revizijski razlog, saj je revizijsko sodišče pri odločitvi vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki je bilo podlaga za presojo sodišča druge stopnje.

Revizija tudi pavšalno uveljavljanega razloga zmotne uporabe materialnega prava ne obrazloži in določneje ne opredeli. Ob ugotovitvah sodišča, da sta bila sporna sklepa izdana, ne da bi bilo zagotovljeno spremljanje tožnikovega dela 30 delovnih dni in ne da bi bilo komisiji za pritožbe posredovano mnenje komisije za spremljanje tožnikovega dela preden je le ta odločala o tožnikovem ugovoru, revizijsko sodišče ob preizkusu uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti soglaša z zaključki nižjih sodišč, da izpodbijana sklepa nista bila zakonita. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije (Ur. l. RS, št 9/98), ki je kot KP dejavnosti veljala za toženo stranko, je namreč v 1. odstavku 13. člena in 1. odstavku 14. člena izrecno določala spremljanje delavčevega dela najmanj 30 dni njegove prisotnosti na delu, kot podlage za odločitev o delavčevem znanju in zmožnostih oziroma o rezultatih njegovega dela. Hkrati pa je Zakon o delovnih razmerjih (ZDR (1990) - Uradni list RS, 14/90, 5/01 in 71/93) v 2. odstavku 23. člena določil, da pristojni organ odloči o delavčevem ugovoru na podlagi ugotovitve ustrezno sestavljene komisije.

Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi določb 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.