Jedro

Z delitvijo prenehajo (solastninski) deleži na nerazdeljeni stvari oz. v primeru skupnega premoženja lastninska upravičenja na skupnih stvareh (skupnem premoženju). Vsak od upravičencev do delitve izgubi lastninsko upravičenje na delu stvari (ali eni stvari), na drugem delu (ali na drugi stvari) pa ga pridobi. Vse v skladu s solastninskimi deleži oz. deleži na skupnem premoženju. Če je premoženje zaradi delitve s sodno odločbo treba vrednotiti, je relevantna njegova vrednost v času odločanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Udeleženca krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločalo o delitvi udeležencema skupnega premoženja: – nepremičnine parc. št. ... k. o. X (I. točka izreka); – premičnin: oranžni tepih, multipraktik – mikser ..., dve oranžni svetilki za nočno omarico, stropna svetilka s tremi svetili, mlinček za kavo ... tip ..., zbirka 23 knjig … in zbirka 10 knjig ..., ostanki krožnikov, slika slikarja ... in orodje klip-klap (II. točka izreka). Odločeno je, da se premoženje med udeleženca razdeli civilno s prodajo in razdelitvijo kupnine po enakih delih. Predlog za delitev denarnega zneska 314,40 DEM s pripadki in 1.948,40 CHF s pripadki je zavrnjen (III. točka izreka).

2. Zoper odločitev o delitvi premičnin (II. točko izreka) se pritožuje predlagatelj. Uveljavlja dva pritožbena razloga: bistvene kršitve postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga spremembo sklepa tako, da se odredi delitev premičnin skladno s cenilnim zapisnikom in nasprotni udeleženki, ki je imela vse premičnine v posesti in lasti, naloži izplačilo polovice ocenjene vrednosti, to je 1.809,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.6.1985 dalje do plačila. Zahteva povrnitev stroškov postopka. Opozarja, da je postopek v teku 30 let. Dne 15.6.2010 je bil na naroku sprejet sklep, da odločba izide pisno, pa se pet let ni zgodilo ničesar. Po tem, ko je predlagatelj zahteval izdajo sklepa, je sodišče opravilo narok, s čemer je kršilo postopek, saj za ponovno obravnavanje ni imelo razloga. Povzema podatke: da je bila zakonska zveza udeležencev sklenjena 30.12.1979, da je zahtevek za razvezo vložila nasprotna udeleženka, da je bil predlagatelj dne 8.6.1985 udeležen v prometni nesreči. Do razveze je prišlo zaradi invalidnosti predlagatelja. Premoženje je zadržala nasprotna udeleženka. Predlagatelj, ki mu je bila po zdravljenju odvzeta poslovna sposobnost, je ostal brez vsega. V hišo, v kateri sta z nasprotno udeleženko živela, se po zaključku zdravljena ni mogel vrniti. Skupnih premičnin ni mogel koristiti. Bil je lastnik avtomobila ..., kupljenega 1982, do katerega ni mogel (kljub temu, da ga je nujno potreboval); odplačeval je kredit za nakup avtomobila in drugih stvari. Skupno premoženje, tudi avtomobil, je ves čas uživala nasprotna udeleženka; stvari ni bila pripravljena izročiti. Avtomobil je nasprotna udeleženka večkrat registrirala, po letu 1988 pa je avtomobil neregistriran ostal na dvorišču. Prometno dovoljenje ima nasprotna udeleženka in ni res, da ga je bila predlagatelju pripravljena izročiti. Po štirih letih uporabe avtomobila se predlagatelj ni odločil prevzeti starega in nevoznega avtomobila. Nasprotna udeleženka je z zvijačami dosegla, da predlagatelj 30 let ni mogel do svojega premoženja. Predlagatelj je nasprotoval delitvi sedežne garniture in sredstev na devizni knjižici. Opozarja na sklep o prekinitvi postopka zaradi napotitve nasprotne udeleženke na pravdo v zvezi z lastništvom nepremičnine. Z dolgoletnim procesom je ustvarjena materialna in psihološka škoda. Predlagatelj je bil postavljen v odvisen položaj. S sodbo II P 60/91 z dne 10.7.1992 sta bila zavrnjena zahtevka obeh udeležencev v zvezi z lastništvom nepremičnine. Tožbe v letu 1995 niso bile vložene, ker sta udeleženca že v letu 1988 potrdila seznam premičnin. Predlagatelj ni oviral in podaljševal postopkov. Zahteval je le, da se mu izplača delež, kajti po petih oz. desetih letih si z odpisanim in uničenim štedilnikom, neobstoječim avtom, namizno lučko, nočnimi omaricami, pokvarjenimi mlinčki za kavo ni mogel pomagati. S stvarmi si ni mogel plačati dodatnih zdravstvenih uslug. Postopek, ki se je do junija 1995 vodil na predlog nasprotne udeleženke, se je v nadaljevanju vodil na predlog predlagatelja. Predlagatelj je bil pripravljen plačati predujem za izvedenca; po skrbnici je bil seznanjen, da se predujem za izvedenca skupaj z obrestmi poračuna od nepremičnine. Zadeva je mirovala vse do 18.5.2003. Na naroku 28.5.2004 je predlagatelj izjavil, da soglaša s kakršnimkoli načinom delitve – z delitvijo v naravi, izplačilom deleža ali s prodajo. Nasprotna udeleženka je predlog za delitev nepremičnine v naravi umaknila in soglašala, da fizično ni deljiva. Očitno ni vedela, da ni več predlagateljica. Zadeva se je začela komplicirati in predlagatelj je po skoraj 20 letih ugotovil, da se mu dela krivica. 22 let ni dobil ničesar. Dne 3.10.2006 je nasprotna udeleženka predložila cenilno poročilo o vrednosti in stroških odstranitve osebnega vozila Zastava 128. Vozilo je imelo še neko vrednost; vsaj njegovi deli kot rezervni deli. Dne 24.10.2006 je predlagatelj podal predlog, da se mu izplača njegov delež s pripadajočimi obrestmi. Verjel je v ocenjeno vrednost premičnin 866.000,00 SIT, medtem ko je vrednost nepremičnine znašala nekaj čez 800,000,00 SIT. Nasprotna udeleženka je predlagala civilno delitev nepremičnine, premičnine pa je bila pripravljena prepustiti predlagatelju. Tako je po 21 letih nasprotna udeleženka pripeljala do tega, da predlagatelj nima nič. Vrednost nepremičnin naj bi ohranjal trg, vrednost premičnin pa obresti. To se je predlagatelju zdelo pošteno in je potrpežljivo čakal na odločitev sodišča. Ker je bil postavljen denarni zahtevek, je nepomembno, da je nasprotna udeleženka ponujala premične stvari. Predlagatelj je vztrajal pri delitvi premičnin po vrednosti, ocenjeni po izvedencu. Zahteval je izplačilo vrednosti z zamudnimi obrestmi od datuma prenehanja skupnosti, to je od 7.6.1985 do plačila. Nasprotna udeleženka je predložila celó dokument o pokojnem predlagatelju; v spisu ni bil evidentiran predlagateljev status; v zadnjem sklepu se je izkazalo, da predlagatelj živi v ... Tudi v avgustu 2015 je predlagatelj navedel, da želi delitev z izplačilom stvari, ki jih je nasprotna udeleženka imela v posesti. Njihova vrednost znaša 866.325,00 SIT. Predlagatelj je upravičen do polovice te vrednosti. Treba je obračunati zamudne obresti in izvesti konverzijo v EUR na dan 1.1.2007. Predlagatelj zahteva plačilo 1.809,59 EUR in z zakonom določene obresti od 7.6.1985 dalje. Nasprotna udeleženka je vse stvari uporabljala. Delitev, ki jo je izvedlo sodišče, bi bila sprejemljiva, če bi stvari še imele uporabno vrednost. Po izteku razumnega roka za delitev pa taka odločitev ni pravična. Stvari, ki nimajo vrednosti, sodišče ne deli. Zavrača delitev po 30 letih in navaja, da je bil s strani sodišča zapeljan, ker je bila vrednost stvari ocenjena po izvedencu. Denar, ki ga je predlagatelj založil, ni omenjen. Ker predlagatelj premičnin ni uporabljal, odločitev iz II. točke izreka ni sprejemljiva; predlagatelj je prikrajšan; nastali so mu stroški, ki presegajo vrednost mizerne kupnine. Izvedenec za odločitev, kakršna je sprejeta, ni bil potreben. Sodišče je vsekakor naredilo napake, ker je preseglo vse razumne roke. Pričakuje odločitev, da mu je nasprotna udeleženka dolžna plačati vrednost premičnin, ki ne obstajajo, jih je pa v preteklosti uporabljala.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka. Po nesreči je želela skrbeti z moža, vendar ji je njegova družina to preprečila. Soglaša z nerazumno dolžino postopka. Niti predlagatelj niti skrbnica se nista potrudila, da bi premičnine vsaj pogledala, zanje skrbela ali jih odnesla. Avtomobil bi predlagatelj lahko kadarkoli odpeljal, tudi brez prometnega dovoljenja. Opozarja, da navedbe glede nepremičnine niso relevantne, ker predlagatelj nasprotuje samo odločitvi o delitvi premičnin.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) v 70. čl.(1) predpisuje dva temeljna načina delitve solastne stvari – fizično in civilno. Fizična delitev je predvidena za objekte solastnine, ki so po svoji naravi deljivi, pri čemer solastniku pripade tisti del, za katerega izkaže upravičen interes (drugi odstavek 70. čl. SPZ). Če je predmet solastnine nedeljiv ali je delitev mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, se opravi civilna delitev (četrti odstavek 70. čl. SPZ). Posebna oblika civilne delitve je predvidena s petim odstavkom 70. člena, ki omogoča na predlog solastnika sprejeto odločitev, da namesto prodaje stvar pripade njemu, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče. Glede delitve skupnega premoženja je to določilo uporabljivo smiselno (130. čl. Zakona o nepravdnem postopku). S 128. čl. Zakona o nepravdnem postopku je za delitev skupnega premoženja predvideno, da se posameznemu udeležencu dodelijo posamezne stvari, ki spadajo v skupno premoženje. Pri odločitvi je treba upoštevati upravičenčev interes za pridobitev posamezne stvari, kot izhaja iz zakona ali iz namena posameznih stvari.

6. Prvostopenjsko sodišče je (ne)deljivost premoženja presojalo z vidika posameznega objekta delitve; glede premičnin to pomeni z vidika vsake stvari oziroma premičnine. Ker je predmet delitve skupno premoženje, pritožbeno sodišče s takim stališčem ne soglaša. Skupno premoženje je fizično deljivo tako, da se vsakemu od udeležencev dodelijo stvari v vrednosti njegovega, v obravnavanem primeru polovičnega, deleža na skupnem premoženju. Ta delež je med udeležencema nesporen. Skupno premično premoženje, delitev katerega je v pritožbeni fazi postopka še sporna, je torej fizično deljivo.

7. Kljub drugačnemu stališču prvostopenjskega sodišča je odločitev pravilna. Za delitev na način, predviden s 128. čl. Zakona o nepravdnem postopku, bi bilo treba premične stvari ovrednotiti ali izvedeno cenitev valorizirati ter ugotoviti interes obeh udeležencev za pridobitev posamezne stvari v izključno last. Zlasti vrednotenje stvari ne bi bilo ekonomično, ker bi stroški, ki bi pri tem nastali, presegli vrednost stvari. Bistveno pa je, da interesa za pridobitev posameznih premičnin v izključno last ni izrazil nobeden od udeležencev. Oba udeleženca namreč soglašata, da so premičnine praktično brez vrednosti;(2) predlagatelj to poudarja tudi v pritožbi. Ker nobeden od udeležencev ne izkazuje interesa za pridobitev katere koli od premičnih stvari v izključno last (fizična delitev), pride v poštev civilna delitev. Odločitev o civilni delitvi premičnin je zato pravilna.

8. Predlagatelj tudi v pritožbenem postopku vztraja pri delitvi premičnin po vrednosti, ocenjeni po izvedencu (866.325,00 SIT) in izplačilo njegovega dela z zamudnimi obrestmi od datuma prenehanja skupnosti, to je od 7.6.1985 do plačila. Upoštevajoč zgoraj navedena pravila delitve njegov predlog ni sprejemljiv. S fizično delitvijo prenehajo (solastninski) deleži na nerazdeljeni stvari oz. v primeru skupnega premoženja lastninska upravičenja na skupnih stvareh (skupnem premoženju). Vsak od upravičencev do delitve izgubi lastninsko upravičenje na delu stvari (ali eni stvari), na drugem delu (ali na drugi stvari) pa ga pridobi. Vse v skladu s solastninskimi deleži oz. deleži na skupnem premoženju. Ker je delitev izvedena s sodno odločbo, je v primeru, ko je treba premoženje zaradi delitve vrednotiti, relevantna njegova vrednost v času odločanja. Materialne podlage za obrestovanje ni. Iz naslova dosedanje uporabe premičnin izvirajoče zahtevke bi moral pritožnik uveljaviti v pravdnem postopku, aktivneje pa delovati tudi v tem postopku, saj mu je bilo ponujeno, da premično premoženje brez plačila protivrednosti prevzame v izključno last. 9. Očitana procesna kršitev ni bila storjena. Po tem, ko je sodišče na naroku 15.6.2010 z obravnavanjem zadeve zaključilo, je preverjalo pravilnost zastopanja pravdno nesposobnega predlagatelja. Ker je pred izdajo sklepa prišlo do spremembe razpravljajoče sodnice, je bilo treba z obravnavanjem začeti znova. S tem je bilo spoštovano načelo neposrednosti in do kršitve procesnih pravil ni prišlo. Podlaga za ponovno obravnavanje zadeve je 292. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku. Procesna pravila bi bila kršena, če bi o zadevi odločila sodnica, ki zadeve pred njenim zaključkom ni obravnavala.

10. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku pritožba zavrnjena.

11. Odločitev o stroških postopka temelji na 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ki predvideva, da v nepravdnem postopku udeleženci trpijo svoje stroške.

Op. št. (1): To določilo se v postopku, ki je bil začet pred uveljavitvijo SPZ, uporablja na osnovi drugega odstavka 273. čl. SPZ (namesto razveljavljenega 122. čl. in prvega dostavka 123. čl. Zakona o nepravdnem postopku).

Op. št. (2): Nasprotna udeleženka je to navedla že na naroku 23.4.2004, predlagatelj pa na naroku 15.6.2010.