Jedro

Okoliščina, da je toženka sindikat obvestila o odpovedi, ne pomeni, da je tožniku priznavala status sindikalnega zaupnika s posebnim varstvom pred odpovedjo, saj mora delodajalec obvestiti sindikat in mu omogočiti, da sodeluje na zagovoru in poda mnenje o odpovedi, če to zahteva delavec (86. člen ZDR-1). Enako velja za dejstvo, da je toženka zavrnila začasno zadržanje odpovedi z obrazložitvijo, da je zahteva prepozna, ne pa tudi z obrazložitvijo, da tožnik ne uživa varstva po 113. členu ZDR-1.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru toženke zoper sklep o začasni odredbi z dne 2. 2. 2026 in zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe z dne 27. 11. 2025. Odločitev o stroških postopka je pridržalo za končno odločbo.

2.Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve v nov postopek oziroma spremembo sklepa, tako da se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Uveljavlja, da je sodišče prve stopnje napačno presojalo predložene listine in Pogodbo o pogojih dela sindikata v toženki (Pogodba). Iz 4. člena Pogodbe izhaja, da uživajo posebno varstvo pred odpovedjo predsednik sindikata in še osem sindikalnih zaupnikov, 21. člen Pogodbe pa določa, da varstvo traja ves mandat in še eno leto po izteku mandata. To pomeni, da je lahko istočasno 16 sindikalnih zaupnikov s posebnim varstvom, česar sodišče ni upoštevalo. Na podlagi 5. člena pogodbe se mora delodajalca v 8 dneh obvestiti o pridobitvi posebnega statusa, ob začetku leta pa predložiti seznam varovanih oseb. Ob sistemski razlagi 4., 5. in 21. člena Pogodbe lahko varstvo uživa 16 sindikalnih zaupnikov hkrati. Iz obvestila z dne 23. 1. 2025, in sicer iz oznake DA in pripisa "velja še do 1/2026", jasno izhaja, da gre za seznam sindikalnih zaupnikov, ki uživajo posebno varstvo. Z elektronskim sporočilom z dne 15. 9. 2025 je bil delodajalec obveščen, da je A.A., ki je na obvestilu označena z DA, nadomestil tožnik. Da je tožnik užival posebno varstvo pred odpovedjo, izhaja tudi iz izjave predsednika sindikata B. Tožnik je tako vsaj z verjetnostjo izkazal, da uživa posebno varstvo pred odpovedjo, sodišče pa mu neutemeljeno nalaga obveznost dokazovanja s stopnjo gotovosti. Če je bilo sodišče prve stopnje v dvomu glede pomena listin, bi moralo delodajalca oziroma sindikat pozvati na pojasnilo glede letnih obvestil oziroma na naroku zaslišati priče. Podana je tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker se sodišče ni opredelilo do navedb, da je toženka šele v sodnem postopku ugovarjala posebnemu statusu tožnika in do sistemske razlage 4., 5. in 21. člena Pogodbe.

3.Toženka nasprotuje pritožbi in predlaga njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Neutemeljene so pritožbene navedbe o neobrazloženosti izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh relevantnih navedb in dokazov obeh strank v zvezi z vprašanjem statusa tožnika kot sindikalnega zaupnika s posebnim varstvom pred odpovedjo. Izhajalo je iz predložene Pogodbe, elektronskega sporočila sindikata z dne 29. 1. 2025 s prilogo, elektronskega sporočila z dne 15. 9. 2025, izjave predsednika sindikata B. z dne 23. 2. 2026 in zapisnika korespondenčne seje sindikata B. z dne 14. 2. 2025 ter pravilno ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da je imel status sindikalnega zaupnika, ki uživa posebno varstvo pred odpovedjo, zato je po ugovoru toženke utemeljeno zavrnilo predlog za začasno zadržanje učinkovanja odpovedi na podlagi 113. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Pri tem se je opredelilo tudi od navedb tožnika iz odgovora na ugovor, da je toženka šele tekom sodnega postopka nasprotovala tožnikovemu statusu, kot to izhaja iz 12. točke obrazložitve, prav tako je pravilno upoštevalo določbe Pogodbe. Očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako ni podana.

6.Pogodba v 4. členu določa, da imajo pri toženki status sindikalnih zaupnikov, ki uživajo posebno varstvo pred odpovedjo, predsednik sindikata na ravni družbe in 8 oseb, ki jih izmed sindikalnih zaupnikov imenuje sindikat. O imenovanju ali izvolitvi sindikalnih zaupnikov, ki uživajo posebno varstvo, mora sindikat obvestiti upravo toženke najkasneje v roku 8 dni po imenovanju ali izvolitvi, ob pričetku tekočega leta pa predložiti aktualni seznam (5. člen Pogodbe). Nadalje 21. člen Pogodbe določa, da varstvo traja ves čas mandata in še eno leto po prenehanju mandata. Pogodba pa v 17. in 18. členu ureja še obseg priznanega delovnega časa za sindikalno delo, tj. 1700 ur, in določa obveznost sindikata, da vsako leto najkasneje do 31. 1. pošlje okvirni razpored ur na imenovane sindikalne zaupnike, člane izvršnih odborov in člane nadzornih odborov ob upoštevanju dogovorjene kvote skupaj priznanih ur za sindikalno delo (drugi odstavek 18. člena Pogodbe).

7.Iz listin v spisu ne izhaja, da bi bila toženka obveščena, da je tožnik imenovan za sindikalnega zaupnika, ki uživa posebno varstvo. Z elektronskim sporočilom z dne 29. 1. 2025 sindikata B. toženki ni sporočil seznama sindikalnih zaupnikov, ki uživajo posebno varstvo. Že iz zadeve sporočila izhaja, da gre za obvestilo delodajalcu o izrabi priznanega delovnega časa za sindikalno delo v letu 2025. To izhaja tudi iz priloženega obvestila. V obvestilu je navedeno, da se pošilja na podlagi 17. in 18. člena Pogodbe. Sindikat B. v obvestilu toženko obvešča o sindikalnih zaupnikih, ki lahko izrabijo delovni čas za sindikalno dejavnost v okviru skupnega števila priznanih ur in koliko ur lahko posamezni sindikalni zaupnik koristi, torej ne gre za seznam sindikalnih zaupnikov, ki uživajo posebno varstvo na podlagi 5. člena Pogodbe. V tabeli Razpored ur na imenovanje (op. sodišča: pravilno imenovane) sindikalne zaupnike v letu 2025 je navedenih 16 sindikalnih zaupnikov, pri čemer pri šestih piše "Velja še do 1/2026", spodaj pa je pripisano pojasnilo, da so s februarjem 2025 izvoljeni novi sindikalni zaupniki s posebnim varstvom, navedenim pa varstvo pred odpovedjo velja še eno leto po prenehanju funkcije. Vendar ostali sindikalni zaupniki, ki so na seznamu oziroma v tabeli, ne morejo biti sindikalni zaupniki s posebnim varstvom po 4. členu Pogodbe in 112. ter 113. členu ZDR-1, saj je poleg predsednika sindikata navedenih še 9 sindikalnih zaupnikov, posebno varstvo pa glede na 4. člen Pogodbe uživa le predsednik sindikata in 8 sindikalnih zaupnikov. Sodišče prve stopnje tako ni zavzelo stališča, da lahko posebno varstvo pred odpovedjo uživajo le sindikalni zaupniki, katerim še velja mandat, kot to neutemeljeno uveljavlja pritožba, ampak je utemeljeno izpostavilo, da je navedenih več sindikalnih zaupnikov kot jih je lahko varovanih, iz seznama pa ne izhaja, kdo uživa posebno varstvo iz 4. člena Pogodbe.

8.V tabeli razporeda ur sindikalnih zaupnikov, poslani 29. 1. 2025, je navedena A.A., vendar iz sklepa št. 5, sprejetega na redni seji sindikata B. dne 15. 1. 2025, kjer so navedeni sindikalni zaupniki,1 A.A. ni navedena, zato DA v stolpcu "sindikalni zaupnik", ne pomeni, da gre za sindikalno zaupnico s posebnim varstvom. Z elektronskim sporočilom z dne 15. 9. 2025, s katerim je predsednik sindikata B. toženko obvestil, da se na seznamu briše A.A., ki ni porabila ur in se namesto nje napiše tožnik, je bilo tako toženki sporočeno le, da lahko tožnik porabi 100 ur za sindikalno delo namesto A.A., in ni šlo za notifikacijo tožnika kot sindikalnega zaupnika s posebnim varstvom.

9.V izjavi z dne 23. 2. 2026 je predsednik sindikata sindikata B. sicer navedel, da naj bi bil tožnik imenovan kot sindikalni zaupnik dne 10. 9. 2025,2 v nadaljevanju pa, da naj bi bila toženka septembra 2025 obveščena, da je tožnik sindikalni zaupnik s posebnim varstvom, vendar se glede na predložene listine3 pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da ni dokazano niti s stopnjo verjetnosti, da je bil tožnik sindikalni zaupnik s posebnim varstvom iz 4. člena Pogodbe oziroma 113. člena ZDR-1. Tožnik namreč zatrjuje, da je bil njegov status sindikalnega zaupnika s posebnim varstvom sporočen prav s sporočilom z dne 15. 9. 2025 (to izhaja tudi iz izjave predsednika sindikata B. z dne 23. 2. 2026) v povezavi s sporočilom z dne 23. 1. 2025, vendar iz že pojasnjenih razlogov navedene listine tega ne potrjujejo. Očitek, da se je tožniku nalagalo prekomerno dokazno breme, je posledično neutemeljen.

10.Tožnik se je v utemeljitev svojega statusa sindikalnega zaupnika s posebnim varstvom skliceval tudi na zapisnik korespondenčne seje sindikata B. z dne 14. 2. 2025, iz katerega izhaja, da je bil prisoten na seji, vendar to še ne dokazuje, da uživa posebno varstvo pred odpovedjo. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, naj bi bil tožnik kot sindikalni zaupniki s posebnim varstvom glede na izjavo predsednika sindikata B. imenovan 10. 9. 2025, to je po seji dne 14. 2. 2025.

11.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da okoliščina, da je toženka sindikat obvestila o odpovedi, ne pomeni, da je tožniku priznavala status sindikalnega zaupnika s posebnim varstvom pred odpovedjo, saj mora delodajalec obvestiti sindikat in mu omogočiti, da sodeluje na zagovoru in poda mnenje o odpovedi, če to zahteva delavec (86. člen ZDR-1). Enako velja za dejstvo, da je toženka zavrnila začasno zadržanje odpovedi z obrazložitvijo, da je zahteva prepozna, ne pa tudi z obrazložitvijo, da tožnik ne uživa varstva po 113. členu ZDR-1. Delodajalec lahko utemelji svojo odločitev zgolj z enim razlogom, čeprav zmotno šteje, da je njegov argument pravilen.4

12.Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, ker ni dopolnilo dokaznega postopka in pozvalo sindikata oziroma toženke na pojasnilo letnih obvestil oziroma ni zaslišalo predlaganih prič. Sodišče odloča v okviru trditev in dokaznih predlogov strank (7. in 212. člen ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Tožnik ni predlagal, da sodišče prve stopnje v okviru odločanja o ugovoru zasliši priče ali pridobi dodatne listine, zato neutemeljeno uveljavlja, da bi se moral dokazni postopek dopolniti. V okviru prve pripravljalne vloge, ki jo je vložil istočasno kot odgovor na ugovor, je predlagal zaslišanje prič tudi glede svojega statusa sindikalnega zaupnika s posebnim pravnim varstvom, vendar takšnega dokaznega predloga v okviru odločanja o začasnem zadržanju učinkovanja odpovedi po 113. členu ZDR-1 ni podal. V odgovoru na ugovor se je skliceval le na izjavo z dne 23. 2. 2026, zapisnik seje z dne 14. 2. 2025, Pogodbo, negativno mnenje ter dosedanje dokazne predloge, pri čemer se to lahko nanaša le na dokazne predloge v okviru predloga za začasno zadržanje učinkovanja odpovedi in začasne odredbe (denarne kazni). Tudi sicer pa predložene listine niso dvoumne, sodišče prve stopnje je imelo na voljo dovolj dokazov za ugotovitev relevantnega dejanskega stanja.

13.Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

14.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Tudi v tem sklepu ni navedeno, ali gre za sindikalne zaupnike s posebnim varstvom po 4. členu Pogodbe.

2Vsak sindikalni zaupnik ne uživa posebnega varstva (4. člen Pogodbe, 207. člen ZDR-1).

3Tožnik ni priložil sklepa 7. redne seje sindikata B. z dne 10. 9. 2025, na kateri naj bi bil imenovan za sindikalnega zaupnika s posebnim varstvom.

4Toženka je neutemeljeno štela, da je bila zahteva za zadržanje, ki je bila vložena na isti dan kot je bila podana odpoved, prepozna.