Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pooblaščenka toženke, ki je vložila pritožbo, ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zaradi česar je pritožba nedovoljena.
Pritožba se zavrže. Pravdni stranki trpita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo razsodilo, da je toženka odgovorna tožeči stranki za škodo, ki ji je nastala v prometni nezgodi dne 2. 4. 2011, do 60 %, tožeča stranka pa je sama odgovorna do 40 % (točka I izreka). Odločilo je še, da bo o višini tožbenega zahtevka in o stroških postopka odločilo s končno sodbo.
Toženka je po pooblaščenki vložila pritožbo, s katero je izpodbijala vmesno sodbo sodišča prve stopnje z uveljavljanjem vseh treh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Predlagala je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe tako, da se zavrne tožnikov tožbeni zahtevek v celoti.
Tožnik je v odgovoru na pritožbo prerekal toženkine pritožbene navedbe in predlagal zavrnitev pritožbe.
Pritožba ni dovoljena.
Pred pritožbenim sodiščem je lahko v pravdnem postopku pooblaščenec le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Stranka oziroma njen pooblaščenec pa mora sodišču predložiti pisno pooblastilo za zastopanje po pooblaščencu, slednji pa mora izkazati obstoj pogojev za pooblaščenca, ki mora za zastopanje pred drugostopnim sodiščem imeti opravljen pravniški državni izpit in mora o tem sodišču predložiti tudi potrdilo. Če pritožba ni vložena po takem pooblaščencu, jo sodišče kot nedovoljeno zavrže, kakor to določa drugi odstavek 89. člena ZPP.
Iz pravnega pouka izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje opozorilo, da če bo pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, ker bo sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Iz spisovnega gradiva je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pooblaščenka K. B. ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, zaradi česar je pritožba nedovoljena in jo je pritožbeno sodišče ob upoštevanju določb 336. člena in 346. člena ZPP zavrglo.
V prilogah spisa od B 1 do vključno B 3 se nahajajo pooblastila, s katerimi je tožena stranka pooblastila pooblaščence (oziroma več pooblaščencev) za zastopanje pred Okrajnim sodiščem v Celju. Na prvi strani vložene pritožbe pa je pooblaščenka K. B. navedla, da ima generalno pooblastilo za zastopanje tožene stranke, ter da se to pooblastilo nahaja v spisu. Po ugotovitvi pritožbenega sodišča pa generalnega pooblastila toženke pooblaščenki v spisu ni. Pritožbeno sodišče pa je še ugotovilo, da v seznamu generalnih pooblastil ni K. B. kot generalne pooblaščenke tožene stranke.
Toženka sama trpi stroške svoje vložene pritožbe, saj z njo ni uspela. Tožnik pa mora sam kriti svoje stroške vloženega odgovora na pritožbo, saj z njim ni prispeval k rešitvi zadeve na pritožbeno stopnji. Pritožbeno sodišče je o stroških pritožbenega postopka odločilo na podlagi določb prvega odstavka 165. člena, prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 155. člena ZPP.