Jedro

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije: spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Psihično stanje pokojne A. A. se je od leta 2016 do začetka leta 2020 slabšalo (splošno znano je, da se dementnim bolnikom stanje ne izboljšuje, ampak slabša), zaradi česar ob podpisu pooblastila in sklenitvi prodajne pogodbe ni bila več poslovno sposobna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Pravdni stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor toženca zoper izdano začasno odredbo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine ID znak: del stavbe 0000-08. 2. Toženec1 v pravočasni pritožbi navedeni sklep izpodbija v celoti, predlaga, da ga pritožbeno sodišče ob ustrezni stroškovni posledici razveljavi in predlog za začasno odredbo zavrne, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Pritožnik meni, da je izpodbijani sklep špekulativen, saj temelji na ugibanju. Odločitev je namreč sodišče prve stopnje oprlo na teoretično pojmovanje bolezni demence. V spisu ni nobenega konkretnega dokaza, ki bi se nanašal na leto 2020, svoje špekulacije sodišče izvaja iz izvida iz leta 2016. Tudi v tem izvidu ni opredelitve bolezni demenca, tožnika pa tudi nista trdila, da bi pokojna jemala kakšna zdravila v povezavi z zatrjevano boleznijo. Za takšno sklepanje zato po mnenju pritožnika v predpisih ni nobene opore. V spisu ni nobene navedbe niti konkretnega dokaznega predloga, da bi bilo zdravstveno stanje pokojne v letu 2020 slabše kot v letu 2016. Tožeča stranka je o tem ugibala, sodišče pa je to ugibanje povzelo. Po mnenju pritožnika je sodišče prve stopnje odločilo preko postavljenega zahtevka. Tožeča stranka namreč trdi, da sta pooblastilo in prodajna pogodba nični, sodišče pa je v obrazložitvi zapisalo, da sta neobstoječi. Nadalje pritožnik meni, da tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za postavljeni zahtevek. Če bi nepremičnina ob ugotovljeni ničnosti postala del zapuščine, bi imel pritožnik terjatev do zapuščine, kar pomeni, da bi dobil plačano svojo terjatev, ki jo je plačal za nakup stanovanja in za zapuščino ne bi ostalo nič. Pravni položaj tožeče stranke se zato z vloženo tožbo v ničemer ne bo izboljšal. 3. V odgovoru na pritožbo tožeča stranka pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe. Opozarja, da se bodo okoliščine o obstoju poslovne sposobnosti pok. A. A. z dokaznim standardom gotovosti ugotavljale v pravdnem postopku, za izdajo začasne odredbe pa zadostuje stopnja verjetnosti. Glede demence pri pok. A. A. opozarja na dokazila, ki jih je priložila odgovoru na ugovor zoper začasno odredbo. Glede pritožbenega opozorila, da je sodišče prve stopnje odločalo preko zahtevka, pa navaja, da se v sodni praksi termina »neobstoječa« in »nična« pogodba uporabljata kot sopomenki in se med seboj pogosto zamenjujeta. Po prepričanju tožeče stranke ne drži, da bi v primeru, če bi nepremičnina del stavbe 0000-08 postala del zapuščine, pritožnik imel terjatev do zapuščine in bi svojo terjatev poplačal iz vrednosti zapuščine. Če bo pravni posel ugotovljen za ničnega, bodo zahtevki pritožnika lahko uperjeni le zoper prvotoženca, saj je pritožnik pravni posel sklenil z njim. Po 87. členu Obligacijskega zakonika2 (v nadaljevanju: OZ) mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi nične pogodbe. Če se bo izkazalo, da sta pooblastilo in pogodba nični, bo to pomenilo, da bosta morebitna odprta vprašanja med seboj urejala toženca. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (prvi odstavek 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju3 - v nadaljevanju: ZIZ). Po drugem odstavku 272. člena ZIZ mora upnik verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: (1) nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; (2) da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; (3) da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo obstoj verjetnosti uveljavljane nedenarne terjatve na ugotovitev ničnosti pooblastila in prodajne pogodbe. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je posledica verjetnosti obstoja te nedenarne terjatve tudi verjetnost terjatve, uveljavljane v 2. in 3. točki tožbenega zahtevka (neveljavnost vknjižbe ter izbris lastninske pravice na sporni nepremičnini iz zemljiške knjige in ponoven vpis lastninske pravice na prodajalko pok. A. A.). Prav tako je pravilna presoja, da zaradi verjetne utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka ni potrebno ugotavljati obstoja verjetnosti 4. točke tožbenega zahtevka ter verjetnosti trditev o ponareditvi podpisa pok. A. A. in sklenitvi posla v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo. Verjetno je izkazana nevarnost odtujitve sporne nepremičnine, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi oglasa, da se sporno stanovanje prodaja (15. točka obrazložitve). Pravilna je tudi ugotovitev o obstoju nevarnosti, da bo v primeru, če začasna odredba ne bi bila izdana, onemogočena oz. otežena uveljavitev njune terjatve iz točk 1., 2. in 3. tožbenega zahtevka (16. točka obrazložitve).

7. Ne drži pritožbena trditev, da v letu 2016 pri pokojni A. A. ni bila postavljena diagnoza demence. V 13. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila v letu 2016 pokojni A. A. postavljena diagnoza demenca, kar potrjuje izvid Psihiatrične klinike X, v prilogi A16. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje tudi povsem prepričljivo pojasnilo, da je splošno znano, da se dementnim bolnikom stanje ne izboljšuje, ampak slabša. Pri tem se je oprlo tudi na informacije s spletne strani Psihiatrične bolnišnice Y (A 71), iz katerih izhaja, da je demenca kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije: spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Pritožbeno sodišče takšni ugotovitvi pritrjuje in soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da vse to zadošča za ugotovitev verjetnosti, da se je psihično stanje pokojne A. A. od leta 2016 do začetka leta 2020 slabšalo, zaradi česar ob podpisu pooblastila in sklenitvi prodajne pogodbe ni bila več poslovno sposobna. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo, da bo okoliščine o obstoju poslovne sposobnosti z dokaznim standardom gotovosti ugotavljalo v dokaznem postopku v okviru glavne obravnave, da pa za izdajo začasne odredbe zadošča stopnja verjetnosti. Temu ni kaj dodati, vsekakor pa dokazi, ki jih je izvedlo sodišče prve stopnje, zadoščajo za ugotovitev verjetnosti, da je bila pokojna A. A. v začetku leta 2020, ko je podpisala pooblastilo in ko je bila sklenjena prodajna pogodba, poslovno nesposobna.

8. Tudi o prekoračitvi zahtevka ni mogoče govoriti. Prekoračitev tožbenega zahtevka je namreč podana takrat, ko sodišče tožniku prisodi več ali nekaj drugega, kot je zahteval. V predmetni zadevi pa sodišče prve stopnje ni prisodilo tožeči stranki ničesar drugega kot le tisto, kar je s predlogom za izdajo začasne odredbe predlagala. Tožeča stranka je predlagala, da se pritožniku prepove odtujitev in obremenitev nepremičnine ID znak: del stavbe 0000-08, z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi, in natančno tako je sodišče prve stopnje tudi odločilo z izdano začasno odredbo z dne 18. 6. 2020. Če je sodišče prve stopnje v obrazložitvi govorilo o ničnem pravnem poslu in neobstoječem pravnem poslu, to nikakor ne pomeni odločanja preko zahtevka. V okviru tožbenega zahtevka za ugotovitev ničnosti se namreč ugotavlja tudi, ali so ob sklenitvi pravnega posla obstajale take napake, da se šteje, da posel sploh ni obstoječ4. Sodišče prve stopnje je torej izhajalo iz trditvene podlage, kot jo je podala tožeča stranka, z začasno odredbo pa je prisodilo tožeči stranki natančno tisto, kar je zahtevala s predlogom za zavarovanje.

9. Končno je neutemeljena pritožba tudi v delu, ko zanika pravni interes tožeče stranke za vložitev tožbe. Ugotovljeno je bilo namreč, da sta tožnika zakonita dediča pokojne A. A., zato vsekakor imata pravni interes za vložitev tožbe zaradi ničnosti pooblastila in prodajne pogodbe ter izbrisne tožbe. Če bosta pri tem uspešna, bo na nepremičnini, ki je bila predmet prodaje, ponovno vpisana lastninska pravica na ime pokojne A. A., s tem pa bo nepremičnina del zapuščine po pokojni.

10. Pritožba tako ni utemeljena in ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere je pritožbeno sodišče po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku5 (v nadaljevanju ZPP) pazilo po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam trpi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP). Svoje pritožbene stroške pa nosita tudi tožnika, saj njun odgovor na pritožbo ni vsebinsko prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje.

1 V nadaljevanju: pritožnik. 2 Uradni list RS, št. 83/01, s spremembami in dopolnitvami. 3 Uradni list RS, št. 51/98, s spremembami in dopolnitvami. 4 VSL sodba I Cp 2135/2015. 5 Uradni list RS, št. 26/99, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami.