Jedro

Iz vročilnice je razvidno le, da je bil tožnik dne 11.7.2003 obveščen o prispelem pismu, ne pa, da bi vročevalec opravil poizvedbe in pustil sporočilo naslovniku, naj bo določenega dne ob določeni uri v stanovanju, da sprejme pisanje. Čeprav takega sporočila vročevalec ni pustil odraslim članom gospodinjstva, je bila vročitev naslednjega dne opravljena tožnikovi hčeri. Taka vročitev ni skladna z 142. čl. ZPP, zato je potrebno z izvedbo drugih dokazov preveriti, ali je tožnik dobil sporno odločbo. V takem primeru rok teče od dneva, ko je tožnik prejel sporno odločbo in ne od dneva, ko je bilo pisanje napačno vročeno njegovi hčeri.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnika, ki je zahteval razveljavitev odločbe tožene stranke z dne 14.5.2003 o razporeditvi na druga dela in v drugo policijsko enoto ter odločbe o zavrnitvi ugovora z dne 3.7.2003, vrnitev na delovno mesto inšpektorja II v urad uniformirane policije P. M. ter plačilo razlike v plači z zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih plač do plačila in povrnitev stroškov postopka.

Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen. Tožena stranka ni predložila nobenega dokaza o tem, da je bila vročitev opravljena pravilno v skladu z določbami 142. in 140. člena ZPP. Vročevalec mora, ko gre za osebno vročitev, v primeru, če naslovnika ne najde v stanovanju, poizvedeti, kje oz. kdaj bi ga lahko našel in ga obvestiti, da naj se določenega dne nahaja na določenem mestu, da mu bo pošiljka vročena. Tako obvestilo sme pustiti odraslim članom gospodinjstva. Vročevalec takega obvestila ni pustil, čeprav tožnika ni našel, ker je bil službeno odsoten po odredbi toženke in se je nahajal v drugem kraju. Isto pošiljko je prinesel naslednji dan in jo vročil hčerki, čeprav je bil z njene strani obveščen, da očeta (tožnika) ni doma in tudi o tem, kdaj pride. Tožnik je po vrnitvi domov od hčerke prejel odločbo. Ker vročitev ni bila pravilno opravljena, je štel, da mu je bila odločba vročena šele tistega dne, ko jo je prejel od hčerke, zato roka za vložitev tožbe ni zamudil. Prvostopenjsko sodišče je sklepalo o pravilni vročitvi le na podlagi navedb toženke in na podlagi fotokopije vročilnice, na kateri je le zabeležka, da je vročevalec obvestil naslovnika o prispelem pismu dne 11.7.2003. Dokazov o pravilnem vročanju tožena stranka ni predložila, sodišče pa ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem hčerke.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004 - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje pa je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je napačno ugotovilo, da je tožeča stranka zamudila rok za uveljavljanje sodnega varstva in iz tega razloga zavrglo tožbo kot prepozno vloženo.

Prvostopenjsko sodišče je štelo, da je bila dokončna odločba tožniku pravilno vročena dne 12.7.2003, ko jo je prevzela njegova hčerka.

Sklicevalo se je na določbo 142. člena ZPP in ugotovilo, da je bila vročitev opravljena v skladu z navedeno določbo.

ZPP v 142. členu določa pravila o osebnem vročanju pisanj. V 3., 4. in 5. v odstavku navedenega člena je določeno, kako mora ravnati vročevalec, če se tisti, ki se mu mora pisanje osebno vročiti, ne najde tam, kjer naj bi se mu vročilo. Vročevalec poizve, kdaj in na katerem mestu bi ga lahko našel in mu pusti pri katerem od odraslih članov gospodinjstva ali drugi osebi, navedeni v prvem in drugem odstavku 140. člena tega zakona (hišnik, sosed, sodelavec), pod pogoji, navedenimi v tem členu, pisno sporočilo, naj bo določen dan ob določeni uri v stanovanju oz. na svojem delovnem mestu, da sprejme pisanje. Če vročitev sporočila iz prejšnjega odstavka na način, določen v prejšnjem odstavku, ni mogoča, ga pusti vročevalec v hišnem ali izpostavljenem predalčniku. Če vročevalec niti potem ne najde tistega, ki naj bi mu pisanje vročil, ravna po 140. členu oz. 141. členu tega zakona in velja, da je s tem vročitev opravljena.

Iz predloženih dokazov v spisu ni razvidno, da je v obravnavanem primeru vročevalec ravnal v skladu z določbo 3. odstavka 142. člena, saj je iz fotokopije vročilnice razvidno le, da je bil naslovnik dne

11.7.2003 obveščen o prispelem pismu - iz vročilnice pa ni razvidno, da je vročevalec opravil ustrezne poizvedbe in pustil sporočilo o tem, da naj bo naslovnik določen dan ob določeni uri v stanovanju, da sprejme pisanje, pri odraslem članu njegovega gospodinjstva oz. pri drugi osebi. Kljub temu, da takšnega sporočila vročevalec tožniku očitno ni pustil pri odraslem članu njegovega gospodinjstva, je naslednji dan, to je 12.7.2003, vročil pisanje njegovi hčerki.

Vročitev torej ni bila opravljena pravilno. Vročitev odraslemu članu gospodinjstva je namreč dopustna šele potem, ko vročevalec kljub obvestilu, kdaj bo pošiljko ponovno vročal naslovniku, ne bi našel naslovnika. Če vročitev ni bila opravljena v skladu z določbami 142. člena ZPP, je treba z izvedbo drugih dokazov preveriti, kdaj je tožnik v resnici prejel sporno odločbo. Rok za vložitev tožbe pa v takšnem primeru teče šele od dneva, ko je tožnik dokončno odločbo prejel in ne od dneva, ko je bila odločba nepravilno vročena odraslemu članu gospodinjstva - tožnikovi hčeri.

Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi podani, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo, razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.