Jedro

Iz podatkov upravnega spisa kot iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev, da je tožnik v času izdaje izpodbijanega sklepa imel skrbnika, ki je bil njegov zakoniti zastopnik. S pavšalnimi navedbami, da ni zadovoljen z delom skrbnika, pa tožnik ne more biti uspešen, niti to ne more biti razlog za imenovanje skrbnika za poseben primer.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Center za socialno delo Domžale (v nadaljevanju organ prve stopnje) je z izpodbijanim sklepom postopek postavitve skrbnika za poseben primeru A.A., ustavil. Organ prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje na četrti odstavek 135. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in na 211. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). V postopku je organ prve stopnje opravil razgovor z A.A. in pregledal spisovno dokumentacijo ter odločil, da se postopek, v zadevi postavitve skrbnika za poseben primer, ustavi. Organ prve stopnje je zaključil, da niso izpolnjeni pogoji za imenovanje skrbnika za poseben primer A.A. za odobravanje oziroma neodobravanje njegovih pritožb in drugih vlog na odločitve sodišča, ker to nalogo že opravlja CSD Domžale na podlagi odločbe z dne 22. 9. 2014, kot stalni skrbnik.

2. Pritožbeni organ je pritožbo tožnika zavrnil. Tožniku je bila s sklepom sodišča delno odvzeta poslovna sposobnost in je bil tožniku skladno z ZZZDR imenovan (stalni) skrbnik. Naloga skrbnika je zastopanje varovanca v sodnih, upravnih in drugih postopkih. Na ta način je bilo poskrbljeno za celovito zaščito tožnikovih pravic in koristi, zato pogoji za postavitev skrbnika za posebni primer niso izpolnjeni. Navedbe tožnika, da organ prve stopnje ni strokovno usposobljen za opravljanje dolžnosti skrbnika in njegovo nezadovoljstvo z delom skrbnika, pa v konkretnem primeru ne morejo biti razlog za imenovanje skrbnika za poseben primer.

3. Tožnik je zoper navedeni sklep vložil tožbo, v kateri navaja, da je obrazložitev tožbe nepotrebna. Zaradi navzkrižja interesov predlaga, da se mu zaradi delno odvzete poslovne sposobnosti, za potrebe tega postopka, za skrbnico postavi njegovo bivšo ženo B.B., ter nato izpodbijani sklep odpravi in se mu s sodbo postavi posebnega skrbnika C.C. oziroma, da se izpodbijani sklep razveljavi (pravilno odpravi – op. sodišča) in zadeva vrne organu prve stopnje v ponoven postopek.

4. Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise in predlagala zavrnitev tožbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Na podlagi 80. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) uporablja, kolikor ta zakon ne določa drugače, mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti ali je tisti, ki nastopi kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku 86. člena oziroma v tretjem odstavku 87. člena ZPP. V obravnavani zadevi je CSD Domžale z odločbo 1221-278/2017/123 z dne 21. 2. 2018 za skrbnico tožniku imenovalo B.B. Glede na navedeno, je sodišče skrbnico B.B. pozvalo, da poda izjavo ali prevzema predmetni upravni spor. Skrbnica B.B. je 26. 3. 2018 sodišču odgovorila, da odobrava tožbo, ki jo je vložil tožnik v obravnavani zadevi I U 1189/2017. Glede na navedeno sodišče v obravnavani zadevi šteje, da je tožbo vložila pooblaščena oseba.

7. Na podlagi 1. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo. Na podlagi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Glede na navedeno in glede na drugi odstavek 2. člena ZUS-1 v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialno-pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika. Če pa gre za akte, ki pomenijo odločitev procesno-pravne narave, pa so le-ti lahko predmet presoje sodišča v upravnem sporu samo takrat, če tako določa zakon. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Ker gre pri v tem sporu izpodbijanem sklepu tožene stranke po vsebini za ustavitev postopka, ki sicer predstavlja odločitev upravnega organa procesne narave, vendar je po izrecni določbi drugega odstavka 5. člena ZUS v takem primeru upravni spor dopusten, je sodišče tožbo presojalo vsebinsko.1

8. V obravnavanem primeru je med strankama sporno, da je organ prve stopnje zaključil, da niso izpolnjeni pogoji za imenovanje skrbnika za poseben primer tožniku za odobravanje oziroma neodobravanje pritožb in drugih vlog na odločitve sodišča, ker to nalogo opravlja CSD kot stalni skrbnik ter je postopek ustavil na podlagi četrtega odstavka 135. člena ZUP.

9. Po mnenju sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Organ prve stopnje se v izpodbijanem sklepu pravilno sklicuje na določbe ZZZDR in na določbe ZUP. V času odločanja o tožnikovem zahtevku, je tožnik imel vzpostavljeno skrbniško razmerje. Organ prve stopnje je tožnikov zahtevek obravnaval po vsebini in na podlagi četrtega odstavka 135. člena ZUP postopek ustavil, ker je zaključil, da niso izpolnjeni pogoji za imenovanje skrbnika za poseben primer tožniku, katerega naloga bi bila odobravanje oziroma neodobravanje pritožb in drugih vlog na odločitve sodišča, ker to nalogo že opravlja skrbnik (CSD Domžale), ki je bil postavljen z odločbo 12211-8/2012-9 z dne 22. 9. 2014. Iz podatkov upravnega spisa, tako kot iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja pravilna ugotovitev, da je tožnik v času izdaje izpodbijanega sklepa imel skrbnika, ki je bil njegov zakoniti zastopnik. S pavšalnimi navedbami, da ni zadovoljen z delom skrbnika, pa tožnik tudi po presoji sodišča ne more biti uspešen, niti to ne more biti razlog za imenovanje skrbnika za poseben primer.

10. Ker je po povedanem prvostopenjski organ pravilno uporabil materialno pravo, sodišče pa tudi ni ugotovilo, da bi bila v postopku kršena pravila postopka, niti ni našlo razlogov ničnosti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Enako tudi Upravno sodišče RS v sodbi I U 1284/2012 z dne 18. 6. 2013.