Jedro

Po predhodni določbi 122. člena ZIZ-A se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona. Vprašanje krajevne pristojnosti pa ni vprašanje nadaljevanja postopka, saj se krajevna pristojnost določi po okoliščinah, ki veljajo ob vložitvi predloga za izvršbo. ZIZ v primerjavi s prejšnjim ZIP ne določa več posebne pristojnosti za vpis pravic v javno knjigo. Zato okoliščina, kje se vodi centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ni pravno pomembna. Tudi ZNVP ne vsebuje nobene določbe o krajevni pristojnosti sodišča. Zato bi moralo sodišče uporabiti splošno določbo o krajevni pristojnosti za izvršbo na denarno terjatev dolžnika, ki je določena v 100. členu ZIZ.

Izrek

Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

Upnica je 10.1.2002 pri Okrajnem sodišču v Mariboru vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v katerem je zaradi izterjave svoje denarne terjatve predlagala izvršbo z rubežem in prodajo dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki so vpisani v centralnem registru pri KDD, Centralno klirinški depotni družbi d.d. Ljubljana.

Okrajno sodišče v Mariboru je s sklepom odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje in da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. V razlogih za tako odločitev se je sklicevalo na 35. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 - ZIZ) in pojasnilo, da se centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev vodi v Ljubljani.

Okrajno sodišče v Ljubljani se s takim stališčem ni strinjalo in je zato sprožilo spor o pristojnosti. V času vložitve predloga za izvršbo še ni veljala novela ZIZ (Ur. l. RS, št. 75/02 - ZIZ-A), ki je v 163. a členu uredila tudi vprašanje krajevne pristojnosti pri izvršbi na nematerializirane vrednostne papirje, zaradi česar te določbe ni mogoče uporabiti. Takrat tudi noben drug zakon ni urejal vprašanja krajevne pristojnosti sodišča v takem primeru. Zato Okrajno sodišče v Ljubljani meni, da je treba uporabiti določbo o krajevni pristojnosti za izvršbo na denarno terjatev dolžnika iz 100. člena ZIZ.

Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Vrhovno sodišče pritrjuje stališču, da v obravnavani zadevi ni mogoče upoštevati novele ZIZ-A (ki je glede na datum izdaje sklepa o nepristojnosti tudi ni upoštevalo Okrajno sodišče v Mariboru). Po predhodni določbi 122. člena ZIZ-A se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona. Vprašanje krajevne pristojnosti pa ni vprašanje nadaljevanja postopka, saj se krajevna pristojnost določi po okoliščinah, ki veljajo ob vložitvi predloga za izvršbo (17. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Morebitne kasnejše spremembe določb o pristojnosti je zato treba presojati v okviru tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in jih torej upoštevati le, če zakon v prehodnih določbah tako določi. ZIZ ne pozna splošne krajevne pristojnosti, saj je krajevna pristojnost določena glede na predmet izvršbe in glede na izvršilna sredstva. V tej izvršilni zadevi je predmet izvršbe izterjava denarne terjatve, izvršilno sredstvo pa so nematerializirani vrednostni papirji, ki se zaradi poplačila denarne terjatve zarubijo in prodajo. Gre torej za dolžnikovo pravico, ki se lahko vnovči. ZIZ izvršbe na nematerializirane vrednostne papirje do uveljavitve novele ZIZ-A ni posebej urejal, vsaj delno pa jo je takrat urejal Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih v členih 60 do 64 (ZNVP - Ur. l. RS, št. 23/99). Sodišče, ki je prejelo obravnavani predlog za izvršbo, je štelo, da je glede na predlagano izvršilno sredstvo za vprašanje krajevne pristojnosti pomembna okoliščina, da se centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev vodi v Ljubljani, in se je na podlagi te okoliščine in 35. člena ZIZ izreklo za krajevno nepristojno. Tako stališče je zmotno. ZIZ v primerjavi s prejšnjim ZIP ne določa več posebne pristojnosti za vpis pravic v javno knjigo. Zato okoliščina, kje se vodi centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, ni pravno pomembna. Tudi ZNVP ne vsebuje nobene določbe o krajevni pristojnosti sodišča. Zato bi moralo sodišče uporabiti splošno določbo o krajevni pristojnosti za izvršbo na denarno terjatev dolžnika, ki je določena v 100. členu ZIZ. Na podlagi te določbe je odločilna okoliščina dolžnikovo stalno prebivališče. To pa je po podatkih predloga za izvršbo na območju sodišča, pri katerem je bil vložen ta predlog.

Vrhovno sodišče le še dodaja, da se je za enako pot odločil tudi zakonodajalec, ki je (sicer po vložitvi obravnavanega izvršilnega predloga) v 163.a členu ZIZ-A zaradi različnih stališč v praksi posebej določil, da je tudi za izvršbo na vrednostne papirje, ki se vodijo v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev, krajevno pristojno sodišče, določeno v skladu s 100. členom tega zakona. Ocenil je, da prisilna vnovčitev nematerializiranega vrednostnega papirja v sodni izvršbi ni takšne narave, da bi upravičevala izključno pristojnost le enega sodišča po sedežu klirinško depotne službe, ki vodi centralni register.

Iz navedenih razlogov je pravilno stališče Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki mu je bila zadeva odstopljena, da je v tej izvršilni zadevi krajevno pristojno sodišče, pri katerem je bil vložen predlog za izvršbo, torej Okrajno sodišče v Mariboru.