Jedro

Kadar dolžnik, ki je menični zavezanec na podlagi menice, zoper sklep o izvršbi ne navede pravno pomembnih ugovorov po meničnem pravu, ki bi imelo za posledico zavrnitev zahtevka, če bi se izkazali za resnične, oziroma zanje ne predloži ustreznih dokazov, je njegov ugovor treba šteti za neobrazložen.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi opr. št. I 2003/04433 z dne 01.06.2004 razveljavilo v delu, s katerim je dovolilo izvršbo in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju.

Proti takšnemu sklepu se je zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja (1. in 2. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) pritožil upnik. V pritožbi je navedel, da je izpodbijani sklep nepravilen, ker dolžnica svojega ugovora dejansko ni obrazložila s pravno relevantnimi dejstvi oziroma za ugovorna dejstva ni ponudila nobenih pravno relevantnih dokazov. Tako ni dokazala, da je obveznost do upnika že poravnala, njeno premoženjsko stanje pa je za vprašanje utemeljenosti ugovora nepomembno. Enako nima nobene zveze s postopkom dejstvo (ki po prepričanju upnika sicer ne more držati), da je bil notar do dolžnice grob, niti domnevna vložitev kazenske ovadbe zoper upnika, ki po določilih Zakona o kazenskem postopku kot pravna oseba ne more biti obdolženec v kazenskem postopku. Upnik je zato predlagal, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dolžničin ugovor zoper sklep o izvršbi zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Ugovor zoper sklep o izvršbi je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za posledico zavrnitev zahtevka, če se izkažejo za resnična, in predloži dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje (II. odstavek 53. člena ZIZ in V. odstavek 62. člena ZIZ). Ugovorne razloge primeroma našteva 55. člen ZIZ, medtem ko lahko na podlagi izrecne določbe IV. odstavka 61. člena ZIZ dolžnik, ki je menični zavezanec na podlagi menice, v ugovornem postopku uveljavlja le ugovore po meničnem pravu.

V konkretnem primeru je dolžnica v ugovoru navedla, da upnik brez sklepa sodišča od 01.08.2002 že prejema 44.000,00 SIT od dolžnice, kar ni pravno relevantno dejstvo, ker je njena obveznost po menici zapadla v plačilo šele 15.09.2003. Nadalje je navedla, da je do 01.07.2004 upniku poravnala že 1,012.000,00 SIT, za kar ni predložila nobenih dokazil, medtem ko preostale navedbe (o premičnem premoženju, delnicah, grobosti notarja in vloženi kazenski ovadbi) na presojo utemeljenosti njenega ugovora ne morejo vplivati. Nazadnje pa ugovora po meničnem pravu ne predstavlja niti navedba, da iz menične izjave ni razvidno, kdo naj bi bil porok, saj je podlaga za konkretni izvršilni postopek lastna menica, ki jo je izdala dolžnica (in ne menična izjava, iz katere izhaja njeno poroštvo), v zvezi s to menico pa pravno relevantnih ugovorov po meničnem pravu dolžnica ni navedla.

Pritožba upnika ima torej prav, da je sodišče prve stopnje bistveno prekršilo določilo V. odstavka 62. člena ZIZ v zvezi z II. odstavkom 53. člena ZIZ, ko je ugovor dolžnice štelo za obrazložen. Takšna kršitev je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa v smislu določbe I. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zaradi česar je sodišče druge stopnje povsem utemeljeni pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep pa razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo o dolžničinem ugovoru odločati ponovno (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Izrek o stroških odpade, ker jih upnik ni priglasil.