Jedro

Iz evidenc, v katere je vpogledala tožena stranka, izhaja, da ni vpisana kot društvo, ki bi delovalo v javnem interesu. Tožeča stranka ima povsem enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi in povsem enak dostop do sodišča kot drugi subjekti, ki so po svoji statusni obliki enaki tožeči stranki, torej kot vsa ostala društva, ki niso vpisana v register nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu. Tudi za ostale take pravne osebe namreč velja, da jim pravica do brezplačne pravne pomoči ne pripada.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS št. Su 692/2019-11 z dne 18. 6. 2020. 2. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je tožeča stranka pri toženi stranki vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je navedla, da želi brezplačno pravno pomoč za vložitev pritožbe zoper sklep Su 692/2019-11. Tožena stranka je tožečo stranko z dopisom med drugim pozvala, naj navede, ali deluje kot društvo v javnem interesu in priloži ustrezna dokazila, iz katerih to izhaja. Tožeča stranka se je na poziv odzvala tako, da je podala prošnjo na izpolnjenem obrazcu. Tožena stranka je po uradni dolžnosti pridobila redni izpis iz portala Agencije RS za javnopravne evidence in storitve za tožečo stranko ter vpogledala v spletno Evidenco nevladnih organizacij eENO. Pri svoji odločitvi se tožena stranka sklicuje na 10. člen Zakona o brezplačni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki med drugim določa, da so upravičenci po tem zakonu tudi nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene. Pri tem ugotavlja, da tožeča stranka ne deluje kot društvo v javnem interesu, saj iz Evidence nevladnih organizacij izhaja, da ni vpisana v evidenco kot društvo v javnem interesu, sama pa se ni izjavila o tem dejstvu niti ni predložila listin, iz katerih bi to izhajalo. Glede na to ne more biti upravičenka do brezplačne pravne pomoči. 3. Tožeča stranka v tožbi in njeni dopolnitvi navaja, da ji je kršena pravica iz 25. člena Ustave RS. Tožeča stranka je registrirana v skladu z veljavno zakonodajo pri Upravni enoti Ljubljana. Ker zaradi ravnanja tožene stranke sploh ne more delovati, je popolnoma irelevantno, če je vpisana v register kot društvo v javnem interesu. Vsaka stranka, zlasti insolventna, je upravičena do brezplačne pravne pomoči, saj gre v nasprotnem primeru za diskriminatorno obravnavanje. Vse stranke morajo biti pred sodiščem enakovredne. Tožeča stranka predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ji dodeli brezplačno pravno pomoč.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. ZBPP v 10. členu določa, kdo so upravičenci do brezplačne pravne pomoči po tem zakonu. Pod 1., 2. in 3. točko prvega odstavka 10. člena ZBPP so navedene fizične osebe, medtem ko so v 4. točki navedene pravne osebe, vendar pa so to lahko le nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oziroma z namenom, zaradi katerega so ustanovljene.

7. Sodišče ugotavlja, da dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločba, v tem upravnem sporu ni sporno. Tožeča stranka namreč ne oporeka dejstvu, da iz evidenc, v katere je vpogledala tožena stranka, izhaja, da ni vpisana kot društvo, ki bi delovalo v javnem interesu. Tožeča stranka ne oporeka verodostojnosti podatkov Agencije RS za javnopravne evidence in Evidence nevladnih organizacij eENO. Torej dejansko stanje ni sporno, zaradi česar je sodišče v navedeni zadevi tudi odločilo brez glavne obravnave, saj prvi odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno.

8. Tožeča stranka v tožbi navaja, da naj bi ji bila kršena pravica do pritožbe iz 25. člena Ustave RS, vendar pa je ta tožbena navedba nerelevantna za ta upravni spor, saj se ni odločalo o tem, ali ima tožeča stranka sploh pravico do pritožbe ali ne, pač pa, če je upravičena do brezplačne pravne pomoči. 9. Tožeča stranka v tožbi med drugim tudi navaja, da je registrirana v skladu z veljavno zakonodajo pri UE Ljubljana, kar pa v tem upravnem sporu tudi ni sporno, saj tožena stranka temu ne oporeka. Vendar pa v navedeni zadevi ni bistveno to, ali je tožeča stranka sploh registrirana, pač pa je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena iz razloga, ker ne gre za pravno osebo, ki bi delovala v javnem interesu in bila vpisana v ustrezen register.

10. Sodišče tudi meni, da ne gre za kršitev enakosti pred zakonom, ker daje ZBPP možnost brezplačne pravne pomoči samo pravnim osebam, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo. Tožeča stranka ima povsem enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in drugimi državnimi organi in povsem enak dostop do sodišča kot drugi subjekti, ki so po svoji statusni obliki enaki tožeči stranki, torej kot vsa ostala društva, ki niso vpisana v register nevladnih organizacij, ki delujejo v javnem interesu. Tudi za ostale take pravne osebe namreč velja, da jim pravica do brezplačne pravne pomoči ne pripada. To pa še ne pomeni, da nimajo varstva pravic pred sodišči in drugimi organi, le da jim brezplačna pravna pomoč ne pripada.

11. Tožeča stranka med drugim tudi navaja, da so izpolnjeni pogoji, da je oproščena sodne takse, saj je v zvezi s tem bila zavrnjena brezplačna pravna pomoč v zvezi s pritožbo. V konkretnem primeru predmet upravnega spora ni v tem, ali je tožeča stranka oproščena sodne takse, ampak je predmet spora odločanje o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Neutemeljena je tudi tožbena navedba, češ da morajo biti fizične in pravne osebe enakovredne, kar se tiče dostopa do brezplačne pravne pomoči. Osnovni namen ZBPP je v tem, da se nudi brezplačna pravna pomoč fizičnim osebam, kar izhaja iz prvega odstavka 1. člena ZBPP, kjer je navedeno, da je namen brezplačne pravne pomoči po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Namen ZBPP je reševanje socialnega položaje fizičnih oseb, pri katerih je ogroženo njihovo preživljanje in preživljanje njihove družine, pravna oseba pa se ne more primerjati s fizično osebo, ker gre za drugačne vrste subjektov, ki s fizičnimi osebami niso primerljivi.

12. Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.