Jedro

Pri ugotavljanju lastnega dohodka v zvezi z upravičenostjo do varstvenega dodatka se med drugim upoštevajo prejemki obeh zakoncev in se ob izpolnjevanju ostalih predpisanih pogojev dajatev v določeni višini za določeno časovno obdobje določi za oba zakonca. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnikova družina, ki jo sestavljata tožnik in njegova žena, upravičena do varstvenega dodatka v višini 123,67 EUR mesečno. Torej, v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek za družino in lastnim dohodkom tožnikove družine. Ker sta izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in za priznanje varstvenega dodatka v višjem znesku ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 13. 12. 2013 in št. ... z dne 17. 7. 2012 ter priznanje višjega zneska varstvenega dodatka za čas od 1. 1. 2012 do 31. 10. 2012. Presodilo je, da je bilo v predsodnem postopku zakonito priznanih 123,67 EUR varstvenega dodatka mesečno.

2. Zoper sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo, smiselno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotno uporabljenega materialnega prava.

V laični vlogi navaja le, da je bil s 1. 1. 2012 njegovi ženi ukinjen varstveni dodatek, ki ga je do tedaj redno prejemala. Če ne bo vrnjena pravica do varstvenega dodatka tudi ženi, se bo pritožil na evropsko sodišče. Poudarja, da mu po plačilu položnic in drugih računov ne ostane skoraj nič sredstev za preživetje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane zavrnilne sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti.

5. Pritožnikovo stališče o upravičenosti do višjega zneska varstvenega dodatka, oziroma da naj bi bila do njega upravičena tudi žena, je zmotno. Za takšno materialnopravno naziranje v veljavni pravni ureditvi, ki se uporablja od 1. 1. 2012 dalje, ni več nobene zakonske podlage.

Res je sicer, da je bil varstveni dodatek v preteklosti pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja(1). V skladu z načelom vzajemnosti in solidarnosti je bila tovrstna denarna dajatev zagotovljena uživalcem starostne, invalidske, družinske ali vdovske pokojnine, katerih pokojnina ni dosegala mejnega zneska, ki je upokojencem še zagotavljal socialno varnost. Z Zakonom o varstvenem dodatku (Ur. l. RS, št. 10/2008; v nadaljevanju: ZVarDod) je bila ta pravica izločena iz sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja(2). Sporna denarna dajatev se je kljub temu zagotavljala po bistveno enakih principih vse do vključno 31. 12. 2011. 6. S 1. 1. 2012 sta se pričela izvajati in torej uporabljati Zakon o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: ZSVarPre) ter Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Ur. l. RS, št. 62/2010 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZUPJS). Prav na podlagi nove sistemske ureditve socialno varstvenih prejemkov pa je tudi v obravnavanem predsodnem postopku po uradni dolžnosti prišlo do prevedbe pravic do varstvenega dodatka.

Po ZSVarPre varstveni dodatek ni več mesečni denarni dodatek k pokojnini, kot je bilo to urejeno v preteklosti. V skladu z 2. členom ZSVarPre gre namreč za socialno varstveni prejemek, namenjen tistim posameznikom in posameznicam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Drugačen je tudi namen te denarne dajatve. V 3. odstavku 4. člena ZSVarPre je namreč izrecno določeno, da se z varstvenim dodatkom upravičencu za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošniških dobrin itd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb. Ker gre tudi pri varstvenem dodatku za dajatev iz javnih sredstev, zanje enako kot za vse ostale pravice iz javnih sredstev med drugim velja načelo enotnosti, določeno v 2. členu ZUPJS-a. 7. Predhodno navedeno pomeni, da se pri ugotavljanju lastnega dohodka med drugim upoštevajo prejemki obeh zakoncev in ob izpolnjevanju ostalih predpisanih pogojev, dajatev v določeni višini za določeno časovno obdobje določi tudi za oba zakonca, kot to izhaja iz izpodbijanega prvostopenjskega upravnega akta.

8. Sodišče prve stopnje, tako kot pred njim že tožena stranka v predsodnem upravnem postopku pravilno ugotavlja, da znaša na dan 1. 1. 2012 višina minimalnega dohodka za varstveni dodatek 673,40 EUR (2,59 x 260,00 EUR), lastni dohodek tožnikove družine (torej tožnika in njegove žene!) pa 549,73 EUR. Posledično pravilno zaključuje, da je družina (tožnik in njegova žena) upravičena do varstvenega dodatka v višini 123,67 EUR mesečno. Torej v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek za družino in lastnim dohodkom tožnikove družine. Takšen izračun višine varstvenega dodatka je skladen z relevantnimi določbami ZSVarPre in ZUPJS-a, ki jih je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje, zato jih pritožbeno sodišče ne navaja znova.

9. Razumeti je sicer mogoče pritožnikove navedbe, da sta z ženo zaradi nizkih pokojninskih prejemkov, v težkem socialno ekonomskem položaju. Vendar za ponovno priznanje varstvenega dodatka k pokojnini tudi njegovi ženi, ni nobene zakonske podlage.

10. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Določena v 4. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: ZPIZ-1)

(2) Ki je prenehal veljati z uveljavitvijo ZSVarPre, vendar se je uporabljal vse do 1. 1. 2012, ko se je pričel uporabljati ZSVarPre.