Jedro

Predlog za obnovo postopka se vloži v 30 dneh, v primeru iz 10. točke 394. člena ZPP od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila (6. točka 396. člena ZPP). Zato bi morala tožena stranka predlog za obnovo postopka vložiti v 30 dne od takrat, ko je izvedela za nova dejstva (okoliščino, da se je tožnica upokojila) in ne šele takrat, ko je tožena stranka nove dokaze pridobila. Glede na to, da se je tožena stranka sklicevala, da je izvedela za upokojitev tožnice ob izvrševanju pravnomočne sodbe sodišča in glede na to, kdaj je potrditvah tožnice tožena stranka izvršila pravnomočno sodbo, bi tožena stranka morala predlog za obnovo postopka vložiti v 30 dneh od takrat, ko je zvedela za to okoliščino in ne šele v 30 dneh, od takrat, ko je pridobila ustrezne odločbe ZPIZ. Zakon namreč govori o tem, kdaj je stranka mogla navesti nova dokazila, ne pa kdaj jih je dobila.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep in sodba sodišča prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delno ugodilo predlogu za obnovo postopka tožene stranke ter sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pd 109/2010 z dne 27. 1. 2012 (v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 441/2012 z dne 23. 5. 2012 in sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. VIII Ips 242/2012 z dne 27. 5. 2013) delno razveljavilo in sicer:

1. v II/2. točki izreka sodbe glede datuma 27. 1. 2012, tako da se sedaj ta del izreka glasi: Tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 5. 2. 2010 in na podlagi pogodbe o zaposlitvi je trajalo do 12. 9. 2011. Zahtevek za trajanje delovnega razmerja za čas od 13. 9. 2011 do 27. 1. 2012 se zavrne.

2. v II/3. točki izreka sodbe glede datuma 27. 1. 2012, tako da se sedaj ta del izreka sodbe glasi: Tožena stranka je dolžna tožnici po pogodbi o zaposlitvi z dne 1. 8. 2007 za čas od 5. 2. 2010 do 12. 9. 2011 priznati vse pravice iz dela, vključno z delovno dobo.

Zahtevek za priznanje vseh pravic iz dela, vključno z delovno dobo, tudi za čas od 13. 9. 2011 do 27. 1. 2012 se zavrne.

3. v prvem odstavku II/4. točke izreka sodbe glede plače za čas od 13. 9. 2011 do 27. 1. 2012, tako da sedaj ta del izreka sodbe glasi: Tožena stranka je dolžna tožnici obračunati nadomestilo plače za obdobje od 6. 2. 2010 do 12. 9. 2011, in sicer za čas od 6. 2. 2010 do 28. 2. 2010 v višini 2.311,61 EUR bruto, za mesece od vključno marca 2010 do vključno avgust 2011 v višini 3.082,15 EUR bruto mesečno ter za čas od 1. 9. 2011 do 12. 9. 2011 v višini 1.120,78 EUR, ter tožnici po odvodu davkov in prispevkov izplačati neto znesek nadomestila plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakokratnega mesečnega neto zneska, to je od vsakega 9. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila, vse v roku 8 dni, pod izvršbo.

Zahtevek za obračun in plačilo plače za čas od 13. 9. 2011 do 27. 1. 2012 se zavrne.

4. v prvem odstavku II/5. točke izreka sodbe, se sedaj glasi: Zavrne se zahtevek za izplačilo denarne odškodnine v višini 36.985,80 EUR (I. izreka).

V presežku je predlog za obnovo postopka (za zavrnitev tožbenega zahtevka „po prvotni tožbi v točki I.“) zavrnilo (II. izreka).

Odločilo je, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka v zvezi s predlogom za obnovo postopka (III. izreka).

Zoper navedeni sklep in sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica zaradi kršitev 8. člena ZPP, zaradi absolutnih bistvenih kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu tožene stranke za obnovo postopka izključno na podlagi izjave tožene stranke, da je šele dne 27. 11. 2012 prvič pridobila možnost uveljavljati nove dokaze in navesti nova dejstva, ki bi v času odločanja vplivala na odločitev, tako glede obstoja delovnega razmerja, kakor glede pravic, ki naj bi jih tožnica pridobila pri toženi stranki. Navedena okoliščina oziroma zatrjevano dejstvo pa je bilo tako odločilno, da je tožena stranka vložila predlog za obnovo postopka v zakonitem roku, kar pa ni točno. Tožena stranka je sama v predlogu zapisala, da je po pravnomočnosti sodbe, ob izvršitvi pravnomočne sodbe in ob urejanju v zvezi s prijavo tožnice pri ZPIZ izvedela, da se je tožnica dne 13. 9. 2011 upokojila. Tožena stranka je za navedeno okoliščino torej izvedela že v avgustu 2012, saj je bilo nakazilo tožnici, po pravnomočni in izvršljivi sodbi, izvršeno 30. 8. 2012. Tožnica se je sklicevala na navedeno okoliščino že v odgovoru na predlog za dovolitev obnove postopka, vendar sodišče navedenega ni upoštevalo in je zaključilo, da je bil predlog za obnovo postopka pravočasen. Dejstvo je, da mora delodajalec ob nakazilu plače in prispevkov izpolniti obrazec REK-1, v katerem prikaže kaj plačuje in ga odda v elektronski obliki v E-Davkih. Ker je to tožena stranka nakazilo izvršila 30. 8. 2012, ko je bila tožnica že upokojena, tožena stranka REK-1 obrazca ni mogla oddati, prispevki, ki jih je obračunala od čas 13. 9. 2011 do 27. 1. 2012 pa so po vsej verjetnosti ostali na knjigovodski kartici. Tožnica je dne 30. 8. 2012 na svoj bančni račun prejela izplačane denarne zneske in sicer 42.278,11 EUR, 5.792,95 EUR in pa 17.364,16 EUR. Tožnica iz prejetih plačil ni mogla ugotoviti, kaj je bilo dejansko plačano s strani tožene stranke in za katero obdobje. Tožena stranka je torej dejansko že avgusta 2012 vedela, da se je tožnica upokojila v letu 2011, zato je zamudila rok po 10. točki 343. člena ZPP za podajo predloga za obnovo postopka in bi sodišče predlog moralo zavreči. Tožnica je dne 8. 10. 2013 na zapisnik pri ZPIZ OE A., podala predlog, da se ji invalidska pokojnina odmeri po 27. 1. 2012. Vse navedeno se je zgodilo zato, ker je postopek invalidske upokojitve tekel, ko je bila tožnica operirana zaradi raka in izčrpana po kemoterapiji ter ni bila sposobna sodelovati v postopku invalidske upokojitve. Glede na psihično stanje, v katerem je tožnica bila, ni bila sposobna razumeti odločbe ZPIZ-a o invalidski upokojitvi, čeprav jo je dejansko takrat videla. Tožnica predlaga pritožbenemu sodišču, da zavrže predlog za obnovo postopka kot prepozen in razveljavi izpodbijano sodbo. Priglaša stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prerekala trditve tožnice v pritožbi in navedla, da predstavljajo navedbe tožnice, da je predlog tožene stranke vložen prepozno pritožbeno novoto, ki po določbi prvega odstavka 337. člena Zakona o pravdnem postopku ni dopustna, saj tožnica ni z ničemer utemeljila, zakaj ta ugovor podaja šele v pritožbi. Tožena stranka je izvedela za status tožnice in nova dejstva šele potem, ko je v mesecu novembru 2012 za posamezne okoliščine izvedela pri B.B. in C.C., obe zaposleni na ZPIZ. Dejstvo je, da tožena stranka ni mogla vedeti za status tožnice in lastnost zavarovanca pri ZPIZ-u, saj tožnica ni bila več zaposlena pri toženi stranki, zato je ZPIZ ni obvestil o upokojitvi tožnice. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba tožnice je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep in sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenega izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter na pravilno uporabo materialnega prava, v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP.

Tožena stranka je v predlogu za obnovo postopka predlagala, da se sodba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pd 109/2010 z dne 27. 1. 2012 v povezavi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 441/2012 z dne 23. 5. 2012 in sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 242/2012 z dne 27. 5. 2013 razveljavi in zadeva ponovno obravnava. Uveljavlja ugotovitveni razlog iz 10. točke drugega odstavka 394. člena ZPP in sicer, da je tožena stranka izvedela za nova dejstva (upokojitev tožnice), na podlagi katerih bi bila zanjo lahko izdana ugodnejša odločba, če bi ta dejstva uporabila v prejšnjem postopku. Tožena stranka je v predlogu za obnovo postopka navedla, da je po prejemu sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 441/2012 z dne 23. 5. 2012, ob izvršitvi pravnomočne sodbe in urejanju prijave tožnice v zavarovanje pri ZPIZ, dne 27. 11. 2012 izvedela, da se je tožnica upokojila že dne 13. 9. 2011 in od tega dne prejema pokojnino. Glede na to, da je tožena stranka izvedela za nova dejstva in dokaze šele dne 27. 11. 2012 in je predlog za obnovo postopka vložila dne 5. 12. 2012 je prepričana, da je predlog pravočasen.

Tožena stranka uveljavlja obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji), ki določa, da se lahko postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, na predlog stranke obnovi, če stranka izve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi lahko bila zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Na toženi stranki kot predlagatelju obnove postopka je dokazno breme, da izkaže, da brez svoje krivde novih dokazov ni mogla uveljavljati pred pravnomočnim končanjem prejšnjega postopka. Tožena stranka je zatrjevala, da je šele 27. 11. 2012, ko je izvrševala pravnomočno sodbo delovnega sodišča zvedela, da se je tožnica invalidsko upokojila dne 13. 9. 2011. Z odločbo ZPIZ Slovenije, OE E. z dne 14. 10. 2011 je bilo odločeno, da se tožnica razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in da ima pravico do invalidske pokojnine od 13. 9. 2011 dalje, odločba pa je postala pravnomočna dne 8. 11. 2011. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da tožena stranka z invalidsko upokojitvijo tožnice ni bila seznanjena in zanjo ni vedela v času odločanja na prvi stopnji. Navedlo je, da je tožnica bila na naroku dne 27. 1. 2012 zaslišana, vendar ni izpovedala, da je bila že upokojena z dne 13. 9. 2011, zato je sodišče zaključilo, da upokojitev tožnice predstavlja novo dejstvo v smislu določbe 10. točke 394. člena ZPP, ki bi, če bi ji bilo to dejstvo znana v prejšnjem postopku, vplivalo na odločitev. Sodišče je tudi zaključilo, da je tožena stranka zvedela za upokojitev tožnice dne 27. 11. 2012, ko je urejala zadeve v zvezi s prijavo tožnice pri ZPIZ.

Tožnica v pritožbi trdi, da je tožena stranka za navedeno okoliščino izvedela že avgusta 2012, saj je bilo nakazilo tožnici po pravnomočni sodbi opr. št. I Pd 109/2010 z dne 27. 1. 2012 v zvezi s sodbo VDSS opr. št. Pdp 441/2012 z dne 23. 5. 2012, izvršeno 30. 8. 2012. Tožnica je navedla, da se je namreč tožena stranka sama v predlogu za obnovo postopka sklicevala, da je ob izvršitvi pravnomočne sodbe, ob urejanju v zvezi s prijavo tožnice v zavarovanje tožena stranka v predlogu za obnovo postopka sama navedla, da je ob izvršitvi pravnomočne sodbe, ob urejanju v zvezi s prijavo tožnice v zavarovanje iz naslova delovnega razmerja pri gospe B.B.. na ZPIZ Območne enote E. in preko nje pri C.C. na ZPIZ OE A. izvedela, da se je tožnica dne 13. 9. 2011 upokojila. Kasneje pa je tožena stranka v predlogu navedla, da je šele 27. 11. 2012 pridobila možnost uveljavljati nove dokaze in navesti nova dejstva in je zato vložila predlog za obnovo postopka. Tožena stranka ni obrazložila, na kaj veže datum 27. 11. 2012 ali je takrat, kot je zapisala v predlogu, pridobila možnost uveljavljati nove dokaze in je zvedela za nove dokaze in dejstva že ob izvršitvi pravnomočne sodbe, torej ob urejanju v zvezi s prijavo tožnice v zavarovanje iz naslova delovnega razmerja, od delavk ZPIZ-a, da se je tožnica upokojila. Tudi na naroku za obnovo postopka dne 4. 9. 2013 je pooblaščenka tožene stranke navajala, da je tožena stranka prvič zvedela za status tožnice, da je invalidsko upokojena, potem ko je izvršila sodbo in da o tem lahko izpovesta gospa C.C. in B.B., zaposleni na ZPIZ.

Glede na navedbe, ki jih je tožena stranka podala v predlogu za obnovo postopk, pa sodišče prve stopnje ni moglo z gotovostjo presoditi, da je predlog za obnovo postopka tožena stranka tudi pravočasno vložila.

Predlog za obnovo postopka se vloži v 30 dneh, v primeru iz 10. točke 394. člena ZPP od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila (6. točka 396. člena ZPP). Glede na navedeno bi morala tožena stranka predlog za obnovo postopka vložiti v 30 dne od takrat, ko je izvedela za nova dejstva (okoliščino, da se je tožnica upokojila 13. 9. 2011) in ne šele takrat, ko je tožena stranka nove dokaze pridobila oziroma kot je v predlogu za obnovo postopka navedla, je dne 27. 11. 2012 prvič pridobila možnost uveljavljati nove dokaze in navesti nova dejstva. 30-dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz razloga novih dokazov torej začne teči od kar je stranka mogla navesti nova dejstva, ne pa od kar jih je dobila (tako je odločilo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. VIII Ips 560/2007 z dne 20. 4. 2009). Glede na to, da se je tožena stranka sklicevala, da je izvedela za upokojitev tožnice ob izvrševanju pravnomočne sodbe sodišča in glede na to, da je potrditvah tožnice tožena stranka izvršila pravnomočno sodbo že 30. 8. 2011, bi tožena stranka morala predlog za obnovo postopka vložiti v 30 dneh od takrat, ko je zvedela za to okoliščino in ne šele v 30 dneh, od takrat, ko je pridobila ustrezne odločbe ZPIZ. Zakon namreč govori o tem, kdaj je stranka mogla navesti nova dokazila, ne pa kdaj jih je dobila.

Sklep sodišča prve stopnje nima jasnih razlogov o vseh odločilnih dejstvih, zakaj je sodišče verjelo toženi stranki, da je za nova dejstva in dokaze zvedela šele 27. 11. 2012, ob izvršitvi pravnomočne sodbe, saj kot trdi tožnica, je tožena stranka pravnomočno sodbo izvršila že 30. 8. 2012. Tožena stranka pa ni pojasnila, kdaj je izvršila pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, temveč se je le sklicevala, da je ob priliki izvršitve pravnomočne sodbe kontaktirala z zaposlenimi pri ZPIZ in sicer C.C. in B.B., pri tem pa ni časovno opredelila, kdaj je z njima kontaktirala. Tožena stranka je le navajala, da lahko o tem izpovesta C.C. in B.B..

Glede na to, da sodišče prve stopnje navedenega ni ugotovilo je o pravočasnosti predloga za obnovo postopka odločilo preuranjeno.

Da sodišče lahko opravi vsebinski preizkus ali bi zatrjevana nova dejstva lahko privedla do izdaje za stranko ugodnejše odločbe, če bi bila ta dejstva in dokazi znani že v prvem postopku (torej preizkus novih dejstev in dokazov z vidika 10. točke 394. člena ZPP) mora vsekakor predhodno opraviti preizkus pravočasnosti predloga za obnovo v smislu 396. člena ZPP. Sodišče prve stopnje bo lahko opravilo vsebinski preizkus šele, ko bo ugotovilo pravočasnost podanega predloga za obnovo postopka, za kar pa bo vsekakor potrebno ugotoviti, kdaj je tožena stranka zvedela za nova dejstva - okoliščine, da se je tožnica upokojila in bo pri tem sodišče prve stopnje moralo upoštevati, da 30 dnevni rok za vložitev predloga za obnovo postopka začne teči, od kar je stranka morala navesti nova dokazila oziroma dejstva, ne pa od takrat, ko jih je dejansko pridobila. Pri tem pa pritožbeno sodišče še pripominja, da je dolžna tožena stranka že v predlogu za obnovo postopka navesti okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku in dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja (drugi odstavek 397. člena ZPP). Torej stranka mora že v predlogu navesti okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen pravočasno.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče sklep in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da iz vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka smotrno, če se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. V kolikor bi namreč okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva prvič obravnavalo sodišče druge stopnje, bi bila strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno pred drugostopenjskim sodiščem.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži na končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).