Jedro

Kaj je sprememba tožbe, pove 184. čl. ZPP: - Ko se spremeni istovetnost zahtevka. Istovetnost zahtevka se spremeni, če se spremenijo tožbeni temelj ali tožbeni predlog ali oboje; - Ko se uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega ali poveča obstoječi zahtevek - ko npr. tožnik navede novo dejstvo npr. ko bi poleg prvotnega motenja posesti navedel še novo motenje, ki bi bilo storjeno kasneje.

Sprememba, dopolnitev in poprava posameznih navedb pa ne pomenijo spremembe tožbe, če se zaradi tega tožbeni zahtevek ne spremeni (III. odst. 184. čl. ZPP). ZPP torej dopušča, da se prvotno zatrjevano dejansko stanje spremeni, dopolni ali popravi v takšnem obsegu, da se s tem ne spremeni zahtevek. Kakšen obseg je torej dovoljen, da gre zgolj za popravo, pa je stvar ocene sodišča prve stopnje. Po mnenju pritožbenega sodišča je tožeča stranka le popravila datum, medtem ko je zahtevek ostal enak, saj še vedno zahteva enako vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi enakih motitvenih dejanj, kot tudi enako prepoved nadaljnjih motenj.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklepa sodišča prve stopnje z dne 8.12.2005 in 3.1.2006 v celoti razveljavita in zadeva vrne sodišču v ponovno odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški tega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe in tožbeni zahtevek, da je tožena stranka 7.9.2005 po izpolnitvenem pomočniku sprva zamenjala kodo na drsnih vratih pred garažo, nato pa še 15.9.2005 ključavnico in s tem preprečila tožnikoma dostop do te garaže ter da je tožena stranka nemudoma dolžna tožečima strankama sprostiti ta dostop pod pretnjo denarne kazni 1,000.000,00 SIT. Posestmotitveni zahtevek je sodišče zavrglo. Tožeči stranki je naložilo povrnitev stroškov tožene stranke v znesku 123.570,00 SIT. V skladu z določbo 328. čl. ZPP pa je sodišče s sklepom o popravi z datumom 3.1.2006 prvotni sklep dopolnilo tako, da je za obstoječim besedilom vstavilo vejico, za njo pa sledeče besedilo: vse v roku 15 dni pod izvršbo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.12.2005 dalje do plačila in sicer v III izreka. Iz obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče štelo, da je tožeča stranka s tem, ko je na glavni obravnavi 23.11.2005 prvotno postavljeni zahtevek spremenila tako, da je namesto datuma 12.9.2005 postavila datum 7.9.2005 ter namesto datuma 14.9.2005 popravila z datumom 15.9.2005 in črtala besedico pravico uporabe in besede ter iz nje odstraniti vse svoje stvari, postavila nov zahtevek in ker ga je postavila po preteku prekluzivnega roka, je vložila tožbo za motenje posesti prepozno, zato jo je sodišče zavrglo.

Tožeča stranka se je zoper sklep pravočasno pritožila in v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. čl. ZPP. Sodišče je kršilo določbe Zakona o pravdnem postopku, ker je njen popravek tožbenih navedb glede datuma spornega motenja ter natančnejše opredelitve zahtevka štelo kot spremembo tožbe, čeprav s tem popravkom tožba ni bila spremenjena. Zgolj popravek datuma motitvenega dejanja ter natančnejšo opredelitev samega zahtevka v smislu izrecnih določb Zakona o pravdnem postopku ni sprememba tožbe. Zato je sodišče tudi napačno zavrnilo predlagano začasno odredbo, ker ta naj ne bi bila utemeljena zato, ker naj bi sama posestna tožba bila vložena prepozno. Sodišče pa je napačno uporabilo tudi Stvarnopravni zakonik, saj posestno varstvo naj ne bi bilo dovoljeno kljub temu, da sta v roku zahtevala posestno varstvo zoper šolski primer motenja posesti ter kljub temu, da je očitno, da so sporna posestmotitvena dejanja taka, da je tožena stranka tožečima z njima onemogočila sporno posest. Zato sodišče dejanskega stanja sploh ni ugotavljalo in je podana tudi nepopolna ugotovitev dejanskega stanja. Predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep v obeh delih razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Nasprotna stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem navaja, da tožeča stranka ni popravljala samo datum motitvenega dejanja in natančneje opredelila zahtevek in ne gre za dopustno popravo tožbe. Zato je sodišče ravnalo pravilno, ko je zahtevek zavrglo in ko je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Zato predlaga, da se pritožba zavrne in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Tožnika sta s tožbo zaradi motenja posesti, ki sta jo vložila pravočasno po pošti 28.9.2005 zatrjevala, da ju je toženka motila v posesti pravice uporabe garaže tako, da je 12.9.2005 po spolnitvenem pomočniku na drsnih vratih pred garažo zamenjala kodo in jima onemogočila dostop, 14.9.2005 pa še zamenjala ključavnico. Zato sta zahtevala, da jima tožena stranka nemudoma sprosti dostop do garaže in iz nje odstrani vse svoje stvari ter da se ji v bodoče prepoveduje vsako tako ali podobno motenje pravice uporabe garaže, zahtevala sta tudi povrnitev stroškov postopka. Z začasno odredbo pa sta zahtevala, da tožena stranka pod grožnjo plačila denarne kazni v višini 500.000,00 SIT nemudoma sprosti drsna vrata, ki vodijo do garaž, tako da bosta tožeči stranki imeli prost dostop do svoje garaže. Sodišče je 23.11.2005 razpisalo prvi narok za glavno obravnavo, na katerem je pozvalo tožečo stranko, da pove ali zatrjuje posest pravico uporabe garaže ali posest garaže ter da naj tožbene navedbe dopolni tako, da bo 2. odstavek tožbe, ki se nanaša na odstranitev stvari, sklepčen. Tožeča stranka je nato navedla, da najprej popravlja pomotoma navedene datume v tožbi tako, da namesto datuma 12.9.2005 vstavi datum 7.9.2005 in namesto datuma 14.9.2005, 15.9.2005; prav tako pa spreminja zahtevek tako, da namesto motenja pravico uporabe zahteva le motenje posesti garaže in umika del zahtevka, ki se nanaša na odstranitev stvari iz garaže. Sodišče prve stopnje je štelo, da je tožeča stranka s tem, ko je popravilo datuma, ko naj bi bilo posestmotitveno dejanje storjeno, spremenila tožbo in ker je to storila na naroku dne 23.11.2005, je tožba vložena po preteku roka, ki je določen v 32. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ). Iz tega razloga je tožbo zavrglo, posledično pa zavrnilo začasno odredbo. Sodišče prve stopnje v razlogih sklepa, v katerem je kar na dveh straneh podajalo navedbe strank, ni obrazložilo zakaj je štelo, da popravek datumov pomeni spremembo tožbe. Sklep tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, stranka ne more vedeti, iz katerih razlogov sodišče šteje, da gre za spremembo tožbe, s tem pa je stranki odvzeta pravica do pritožbe, podana je zato absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. II. odst. 339. čl. ZPP. Zato je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in vrniti sodišču v ponovno odločanje.

Kaj je sprememba tožbe, pove 184. čl. ZPP: - Ko se spremeni istovetnost zahtevka. Istovetnost zahtevka se spremeni, če se spremenijo tožbeni temelj ali tožbeni predlog ali oboje; - Ko se uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega ali poveča obstoječi zahtevek - ko npr. tožnik navede novo dejstvo npr. ko bi poleg prvotnega motenja posesti navedel še novo motenje, ki bi bilo storjeno kasneje.

Sprememba, dopolnitev in poprava posameznih navedb pa ne pomenijo spremembe tožbe, če se zaradi tega tožbeni zahtevek ne spremeni (III. odst. 184. čl. ZPP). ZPP torej dopušča, da se prvotno zatrjevano dejansko stanje spremeni, dopolni ali popravi v takšnem obsegu, da se s tem ne spremeni zahtevek. Kakšen obseg je torej dovoljen, da gre zgolj za popravo, pa je stvar ocene sodišča prve stopnje. Po mnenju pritožbenega sodišča je tožeča stranka le popravila datum, medtem ko je zahtevek ostal enak, saj še vedno zahteva enako vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi enakih motitvenih dejanj, kot tudi enako prepoved nadaljnjih motenj.

V okviru določbe 184. čl. ZPP bo moralo sodišče ugotavljati ali je tožba res spremenjena. Pri tem bo moralo upoštevati tudi določbo 34. čl. SPZ, po kateri odredi z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti sodišče prepoved nadaljnjega motenja posesti oz. odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem. To pa pomeni, da zahtevek za motenje posesti ni ugotovitveni (ta del je le dejanska podlaga) ampak dajatveni.

Ker je sodišče prve stopnje razveljavilo odločitev sodišča o glavni stvari, to je odločitev, ki se nanaša na tožbeni zahtevek tožeče stranke, je bilo v posledici potrebno razveljaviti tudi odločitev o začasni odredbi in stroškovno odločitev.

Pritožbeno sodišče je tako v skladu z določbo 354. čl. ZPP razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in vrnilo zadevo sodišču v ponovno odločanje. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški pravdnega postopka. Odgovor na pritožbo ni bil potreben, zato nasprotna stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo (ZPP čl. 154).