Jedro

Ker so bile tožencu s pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti odpuščene obveznosti za terjatve upnikov, ki so nastale do 3. 8. 2011, je tožnica v zvezi s pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti izgubila pravico sodno uveljavljati plačilo vtoževane terjatve. Vtoževana terjatev je namreč zapadla v plačilo pred 3. 8. 2011 in ne predstavlja obveznosti, za katero odpust v skladu z drugim odstavkom 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje.

Tožnica v postopku ni bila uspešna, ker vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku nad tožencem. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o stroških pravdnega postopka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke zoper sodbo in sklep se zavrneta in se izpodbijana sodba ter sklep potrdita.

II. Vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z opr. št. VL 52737/2008 tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo glavnice 1.681,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Z izpodbijanim sklepom je tožnici naložilo, da tožencu povrne pravdne stroške v višini 531,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Tožnica se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker je sodišče s sklepom VII P 3222/2008 s 15. 6. 2012 zaradi pričetka stečajnega postopka nad tožencem postopek prekinilo, je napačno uporabilo materialno pravo. Kadar teče izvršilni postopek za izterjavo terjatve, ki je strošek postopka osebnega stečaja, sodišče ne sme prekiniti izvršilnega postopka. Sklicuje se na obrazložitev sklepa Cpg 138/2012 in navaja, da fizična oseba med stečajnim postopkom razpolaga z delom premoženja, glede katerega v celoti ohranja poslovno in procesno sposobnost. Sodišče prve stopnje ni dovolj pretehtalo, ali predstavlja vtoževana terjatev strošek stečajnega postopka ali pa neposredni strošek fizične osebe, ki stanovanje uporablja. Če sodišče izvršilnega postopka ne bi prekinilo, bi tožnica imela možnost, da doseže poplačilo terjatve pred odpustom obveznosti tožencu. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Tožnica se pritožuje zoper sklep iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Osebni stečaj je toženec zakrivil sam s slabim in neracionalnim gospodarjenjem, tožnica pa je bila zaradi takšnega ravnanja oškodovana. Razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka je povzročil toženec po svoji krivdi. Ni pravično, da mora tožencu povrniti pravdne stroške, ki so nastali izključno po njegovi krivdi. Izrek o stroških bi moral temeljiti na 156. členu ZPP. Predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in da sodišče tožencu naloži povračilo njenih pravdnih stroškov.

4. Toženec je odgovoril na tožničini pritožbi zoper sodbo in sklep ter predlagal njuno zavrnitev. Kot bistveno je navedel, da vtoževana terjatev ne predstavlja stroška stečajnega postopka in da tožnica vtoževane terjatve ni prijavila v stečajnem postopku nad njim.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Tožnica neutemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo prekiniti pravdnega postopka s sklepom VII P 3222/2008 s 15. 6. 2012. Ker so tekom postopka nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka nad tožencem, je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP prekinilo pravdni postopek. Ravno tako se tožnica zmotno sklicuje na sklep Cpg 138/2012,(1) saj se njegovi nosilni razlogi nanašajo na terjatev, nastalo po začetku stečajnega postopka. Vtoževana terjatev pa je nastala pred začetkom stečajnega postopka nad tožencem, zato je zmoten tožničin argument, da ima konkretni postopek naravo izvršilnega postopka za izterjavo terjatve, ki je strošek postopka osebnega stečaja. Ker so bile tožencu s pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti z opr. št. St 1634/2011 s 25. 8. 2014 (priloga B3) odpuščene obveznosti za terjatve upnikov, ki so nastale do 3. 8. 2011, se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnica na podlagi prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP ter prvega odstavkom 409. člena ZFPPIPP v zvezi s pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti izgubila pravico sodno uveljavljati plačilo vtoževane terjatve. Vtoževana terjatev je namreč zapadla v plačilo pred 3. 8. 2011 in ne predstavlja obveznosti, za katero odpust v skladu z drugim odstavkom 408. člena ZFPPIPP ne učinkuje.

7. Ni utemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče izrek o stroških opreti na prvi odstavek 156. člena ZPP. Tožnica v postopku ni bila uspešna, ker vtoževane terjatve ni v skladu s prvim odstavkom 296. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) prijavila v stečajnem postopku nad tožencem.(2) Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o stroških pravdnega postopka na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP in torej ni utemeljena pritožbena navedba o nepravičnosti takšne odločitve.

8. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo ter potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP in druga točka 365. člena ZPP).

9. Ker tožnica s pritožbama ni uspela, je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). Odgovora na pritožbo zoper sodbo in sklep nista pripomogla k hitrejši rešitvi zadeve, zato ne predstavljata potrebnega stroška (155. člena ZPP), zaradi česar je stroške odgovorov dolžan kriti toženec.

10. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je o pritožbi odločala sodnica posameznica.

Op. št. (1): Sklep Višjega sodišča v Celju z dne 30. 8. 2012. Op. št. (2): Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 11. 12. 2013, opr. št. I Cpg 1477/2013, 6. odst.