Jedro

Odločitev sodišča druge stopnje o pritožbi zoper sklep o preklicu veljavnosti vozniškega dovoljenja namreč postane pravnomočna z odpravo odločitve vložniku pritožbe.(Pravilna) vročitev bi lahko bila odločilna zgolj glede začetka teka roka za vložitev morebitnega izrednega pravnega sredstva, ne pa tudi za zagotovitev nespremenljivosti odločbe ter prve možnosti seznanitve z njeno vsebino, ki se zahteva za nastop pravnomočnosti.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijani sklep Okrajnega sodišča v Grosupljem EPVD 95/2013 z dne 30. 9. 2015 razveljavi.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Grosupljem je storilcu I. S. s sklepom z dne 14. 7. 2014 pogojno odložilo s sklepom z dne 13. 2. 2014 izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zaradi storitve hujšega prekrška v preizkusni dobi, je Okrajno sodišče v Grosupljem odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja s sklepom z dne 4. 12. 2014 preklicalo. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo storilčevega zagovornika zoper ta sklep zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Okrajno sodišče v Grosupljem je zaradi storitve novega hujšega prekrška v preizkusni dobi, omenjeno odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja s sklepom z dne 30. 9. 2015 ponovno preklicalo. Zoper ta sklep storilec pritožbe ni vložil. 2. Vrhovna državna tožilka vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz drugega odstavka 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani pravnomočni sklep z dne 30. 9. 2015 razveljavi, ker je sodišče v isti zadevi pred tem že odločilo, ne da bi za svojo odločitev imelo podlago v ZP-1. Posledično sta v isti zadevi postala pravnomočna dva sklepa in s tem sposobna vpisa v evidenco kazenskih točk Ministrstva za pravosodje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki sodnega pisanja ni dvignil. B.

4. Tudi v postopku preklica veljavnosti vozniškega dovoljenja velja načelo ne bis in idem, ki sodišču preprečuje, da bi, kolikor v odločitev ne poseže sodišče v postopku odločanja o izrednih pravnih sredstvih, o pravnomočno odločeni zadevi (res iudicata) ponovno odločalo. Pravnomočna odločitev sodišča o preklicu odložitve prenehanja vozniškega dovoljenja pomeni, da je določeno vozniško dovoljenje prenehalo, zato je izdaja dodatnih sklepov o preklicu ne le nepotrebna, temveč tudi nezakonita. V obravnavani zadevi je torej odločilno, kateri od sklepov sodišča o preklicu veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu Ismailiju Sevinchu je prej postal pravnomočen. Iz navedb vrhovne državne tožilke izhaja, da je drugoizdani sklep postal pravnomočen 27. 10. 2015, medtem ko je prvoizdani sklep postal pravnomočen šele 7. 12. 2015

5. Navedbe vrhovne državne tožilke o trenutku nastopa pravnomočnosti prvoizdanega sklepa nimajo opore v podatkih spisa. Iz spisa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje sklep Višjega sodišča v Ljubljani na naslov storilca odpravilo 20. 3. 2015. Pri tem je z vidika pravnomočnosti tega sklepa nepomembno, ali je sodišče sklep odpravilo na storilčev naslov za vročanje in ali je sodišče sklep odpravilo tudi storilčevemu zagovorniku. Odločitev sodišča druge stopnje o pritožbi zoper sklep o preklicu veljavnosti vozniškega dovoljenja namreč postane pravnomočna z odpravo odločitve vložniku pritožbe. Kot je Vrhovno sodišče presodilo v sodbi IV Ips 34/2013 z dne 17. 9. 2013, bi lahko bila (pravilna) vročitev odločilna zgolj glede začetka teka roka za vložitev morebitnega izrednega pravnega sredstva, ne pa tudi za zagotovitev nespremenljivosti odločbe ter prve možnosti seznanitve z njeno vsebino, ki se zahteva za nastop pravnomočnosti. Zato je zaključiti, da je prvoizdani sklep o preklicu postal pravnomočen z dnem odprave sklepa sodišča druge stopnje storilcu – 20. 3. 2015, torej še preden je bil izdan drugi sklep o preklicu, ki je postal kasneje, 23. 12. 2015, tudi pravnomočen.

C.

6. Glede na povedano je Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijani pravnomočni sklep Okrajnega sodišča v Grosupljem z dne 30. 9. 2015 razveljavilo (prvi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).