Jedro

Golo dejstvo lastništva enega izmed stanovanj v sporni stavbi samo po sebi še ne izkazuje verjetnosti obstoja terjatve. Za izpolnitev predpostavke iz prvega odstavka 272. člena ZIZ bi moral predlagatelj izkazati verjetnost obstoja terjatve po tožbenem zahtevku, torej da je oziroma bo njegov zahtevek za ugotovitev neveljavnosti sklepa etažnih lastnikov (verjetno) utemeljen, ker sklep ni bil oziroma ne bo sprejet z ustrezno večino glasov etažnih lastnikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.V obravnavani zadevi je predlagatelj podal ugotovitveni zahtevek, da je sklep etažnih lastnikov stavbe na naslovu A. 69 v Ljubljani, naveden v točki 3. 3. zapisnika z dne 13. 6. 2025 glede poseka smreke in jelke, nezakonit in neveljaven. Poleg ugotovitvenega zahtevka je vložil tudi predlog za izdajo regulacijske začasne odredbe, s katero bi se etažnim lastnikom prepovedala izvršitev navedenega sklepa, pod grožnjo denarne kazni v višini 5.000 EUR za vsako posamezno kršitev. Sodišče prve stopnje je temu predlogu s sklepom z dne 20. 10. 2025 v celoti ugodilo ter izdalo začasno odredbo v predlagani vsebini. Z vlogo z dne 4. 9. 2025 je predlagatelj predlog za izdajo začasne odredbe dodatno razširil še na prepoved vsakršnega sprejemanja in izvrševanja sklepov, s katerimi bi se odločalo o poseku dreves v okolici stavbe, zlasti pa o poseku dveh iglavcev. Sodišče prve stopnje je predlog za razširitev začasne odredbe zavrnilo z izpodbijanim sklepom, navedena odločitev pa je predmet tega pritožbenega preizkusa.

2.Zoper izpodbijani sklep se pritožuje predlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je verjetnost obstoja terjatve izkazana že s samim dejstvom, da je etažni lastnik. Opozarja na drugačno odločitev iz sklepa z dne 20. 10. 2025, v katerem je sodišče ugotovilo, da je verjetnost obstoja terjatve izkazana, ter dodaja, da je tudi v dopolnilnem predlogu glede predpostavk, ki izkazujejo obstoj terjatve, navajal enake okoliščine. Sodišče je z navedbo v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da "predlagatelj s predlagano začasno odredbo ne more doseči prepovedi sprejemanja veljavnih sklepov upravljanja večstanovanjske stavbe s strani etažnih lastnikov niti prepovedi njihove izvršitve", prekoračilo predlog za izdajo začasne odredbe. O vprašanju, ali je za sprejem odločitve potrebna 75 % ali 50 % večina, bi moralo sodišče odločiti šele s sklepom o glavni stvari, vendar je o tem zmotno odločilo že v izpodbijanem sklepu, svoje odločitve pa ni obrazložilo. Zaradi napačne ugotovitve, da ni podana že prva predpostavka za izdajo začasne odredbe, se sodišče neupravičeno ni ukvarjalo z nadaljnjimi predpostavkami za njeno izdajo. Ker so etažni lastniki med postopkom sprejeli nov sklep glede poseka dreves, je izdaja začasne odredbe nujna tudi zaradi preprečitve nastanka znatne škode.

3.24. nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

4.Po določilu 272. člena ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik verjetno izkaže, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, ter če je podan eden izmed nadaljnjih zakonsko določenih pogojev.

Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), na katerega se sklicuje pritožnik, v 151. členu glede verjetnosti obstoja terjatve ne določa drugačnih pogojev od navedenih v ZIZ.

5.Golo dejstvo lastništva enega izmed stanovanj v sporni stavbi samo po sebi še ne izkazuje verjetnosti obstoja terjatve. Za izpolnitev predpostavke iz prvega odstavka 272. člena ZIZ bi moral predlagatelj izkazati verjetnost obstoja terjatve po tožbenem zahtevku, torej da je oziroma bo njegov zahtevek za ugotovitev neveljavnosti sklepa etažnih lastnikov (verjetno) utemeljen, ker sklep ni bil oziroma ne bo sprejet z ustrezno večino glasov etažnih lastnikov. Sodišče prve stopnje se je do tega vprašanja opredelilo v 7. in 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, zato je pritožbeni očitek o pomanjkanju obrazložitve glede vprašanja potrebne večine za sprejem sklepa neutemeljen.

6.Neutemeljeno je pritožbeno opozarjanje na sklep z dne 20. 10. 2025, s katerim je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo in prepovedalo izvršitev sklepa etažnih lastnikov, razvidnega iz točke 3.3 zapisnika z dne 13. 6. 2025, ki se nanaša na posek smreke in jelke.

Drži, da je sodišče prve stopnje v 6. točki obrazložitve prej navedenega sklepa navedlo, da je sklep etažnih lastnikov o poseku dreves verjetno neveljaven in da je zato s stopnjo verjetnosti bil izkazan obstoj terjatve. Vendar je iz obrazložitve sklepa tudi jasno razvidno, da sodišče tega zaključka ni sprejelo zaradi neustrezne večine pri sprejemanju spornega sklepa, kot to zmotno meni predlagatelj, temveč zato, ker je upravnik stavbe (32. nasprotni udeleženec) njegovo neveljavnost izrecno priznal, pri čemer tudi ostali nasprotni udeleženci na predlog za izdajo začasne odredbe niso odgovorili.

7.Nadalje ni jasno, zakaj naj bi sodišče z navedbo v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa prekoračilo predlog za izdajo začasne odredbe.

Do prekoračitve bi namreč prišlo le v primeru, če bi sodišče predlagatelju prisodilo več ali nekaj drugega, kot je predlagal, kar se v obravnavanem primeru ni zgodilo.

8.Ker že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, tj. verjetno izkazana terjatev (prvi odstavek 272. člena ZIZ), ni izpolnjen, se sodišču ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem obstoja nadaljnjih predpostavk. Verjetnost obstoja terjatve je namreč prva predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da sodišče lahko ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe. Navedbe pritožnika, ki se nanašajo na obstoj nadaljnjih predpostavk, zlasti na potrebo po izdaji začasne odredbe zaradi preprečitve nastanka znatne škode, so zato pravno nerelevantne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9.Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1. Upnik mora na podlagi 272. člena ZIZ verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena;- da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode;- da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Po tretjem odstavku 270. čl. ZIZ, ki se na podlagi tretjega odstavka 272. člena ZIZ uporablja tudi v postopku odločanja o začasni odredbi v zavarovanje nedenarne terjatve, pa upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.

2. Predlagatelj se sicer napačno sklicuje na ureditev iz 114. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

3. List. št. 52 - 54 spisa.

4. Gre za navedbo, da "predlagatelj s predlagano začasno odredbo ne more doseči prepovedi sprejemanja veljavnih sklepov upravljanja večstanovanjske stavbe s strani etažnih lastnikov niti prepovedi njihove izvršitve".