Jedro

Sklep o meji je odločba, ki po svoji naravi ureja razmerja med vsemi lastniki parcel, ki se jih sporna meja dotika. Posameznemu solastniku je sicer dana aktivna legitimacija za ureditev meje, vendar pa mora na pasivni strani navesti vse udeležence, na katere se bodo učinki odločbe neposredno nanašali. Ker predlagatelj po pozivu sodišča ni navedel vseh zemljiškoknjižnih lastnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna, je bil njegov predlog nepopoln, zato ga je sodišče v delu, kjer predlagatelj ni edini zemljiškoknjižni lastnik zemljišč, katerih meja se v tem postopku ureja, pravilno zavrglo.

Izrek

Pritožbama se deloma ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, ki se nanaša na predlog predlagatelja za sodno določitev meje med zemljiščem parc. št. 1943/1 in zemljiščem parc. št. 3261/4, obe k.o. X in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, v preostalem delu se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je vložil predlog za ureditev meje med nepremičninami parc. št. 1927/2, parc. št. 50/0, parc. št. 1950 in parc. št. 1943/1, vse k. o. X, ki so v njegovi lasti oz. solasti in nepremičnino parc. št. 3261/4, k.o. X, ki je po podatkih zemljiške knjige v lasti nasprotne udeleženke. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom njegov predlog zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep sta se pritožila predlagatelj ter njegov pooblaščenec. Navajata, da je predlagatelj predlagal, da sodišče določi mejo med cesto, ki je v lasti in upravljanju nasprotne udeleženke in nepremičninami, ki so njegova last. Pri tem ni želel vpletati lastnikov sosednjih parcel, saj mu 8. točka 13. člena Zakona o cestah, ki določa, da za označitev meje ceste ni potrebno soglasje lastnikov sosednjih nepremičnin, to dopušča. 3. Na pritožbo je odgovorila nasprotna udeleženka ter je predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožbi sta delno utemeljeni.

5. Kot izhaja iz zemljiškoknjižnih podatkov so zemljiškoknjižni lastniki parc. št. 1950/0, parc. št. 50/0 in parc. št. 1927/2, vse k.o. X, poleg predlagatelja še J. Š., I. K. in K. J., medtem ko je edini zemljiškoknjižni lastnik parc. št. 1943/1 k.o. X predlagatelj J. P..

6. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v postopku za ureditev mej predvideva obligatorne sestavine predloga in sicer mora predlog vsebovati podatke iz zemljiške knjige o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ime in priimek ter prebivališče lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč ter razloge zaradi katerih se predlaga ureditev meje.

7. Sklep o meji je odločba, ki po svoji naravi ureja razmerja med vsemi lastniki parcel, ki se jih sporna meja dotika. Posameznemu solastniku je sicer dana aktivna legitimacija za ureditev meje, vendar pa mora na pasivni strani navesti vse udeležence, na katere se bodo učinki odločbe neposredno nanašali. Ker predlagatelj po pozivu sodišča ni navedel vseh zemljiškoknjižnih lastnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna, je bil njegov predlog nepopoln, zato ga je sodišče v delu, kjer predlagatelj ni edini zemljiškoknjižni lastnik zemljišč, katerih meja se v tem postopku ureja, pravilno zavrglo. V delu, v katerem pa je predlagatelj edini lastnik zemljišča, katerega meja se ureja, pa je bil predlog popoln, zato bo moralo sodišče prve stopnje o njem meritorno odločiti.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbama delno ugodilo ter izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na predlog predlagatelja za sodno ureditev meje med parcelno številko 1943/1 k.o. X in 3261/4 k.o. X na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v ostalem delu pa je pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi četrtega odstavka 165. člena ZPP.