Jedro

Pogodba o zaposlitvi je ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe že prenehala in tako ni bilo več mogoče zadržati njenega učinkovanja. V takšnem primeru začasna odredba, s katero se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, ne pride v poštev, možne pa so druge začasne odredbe, določene v Zakonu o izvršbi in zavarovanju za zavarovanje nedenarne terjatve (273. čl. ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi z dnem 30.6.2003 zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je z odločbo podala tožena stranka do pravnomočne odločitve o tem delovnem sporu ter da tožniku za čas veljavnosti začasne odredbe pripadajo vse pravice v zvezi z delovnim razmerjem kot jih je imel pred prejemom navedene odločbe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Zoper zgoraj navedeni sklep sodišča prve stopnje se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožnik - predlagatelj začasne odredbe in navaja, da v podjetju ni organiziran sindikat in zato tudi ni bilo mogoče uveljaviti zadržanja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po določbah Zakona o delovnih razmerjih. Navaja, da mu je delodajalec izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi po izteku 15-dnevnega roka, v katerem je možno izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi delavcu. Prav tako mu ni bil omogočen zagovor v skladu z določbami zakona in tudi ni bil pisan zapisnik.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti, kot je to določeno v 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002) v zvezi s 366. členom ZPP. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ter da je na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo.

Tožniku je bila dne 30.6.2003 izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi, kar pomeni, da mu je delovno razmerje prenehalo 1.7.2003. Predlog za izdajo začasne odredbe je tožnik podal dne 16.7.2003 in ga ustrezno popravil z vlogo dne 30.7.2003 - to pa je vse potem, ko je pogodba o zaposlitvi že prenehala. Iz navedenega razloga je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi pravilna. Pogodba o zaposlitvi je ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe že prenehala in tako ni bilo več mogoče zadržati njenega učinkovanja. Zato predlagana začasna odredba ni mogoča, saj je ni mogoče izvršiti. V primerih, ko je pogodba o zaposlitvi že prenehala, take vrste začasna odredba ne pride v poštev, možne pa so lahko druge začasne odredbe, določene v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ - Ur. l. RS, št. 51/98 - 75/2002) za zavarovanje nedenarne terjatve (273. člen ZIZ).

Zaradi navedenega pritožbeno sodišče tudi ni presojalo zaključka sodišča prve stopnje, da v sedanji fazi postopka terjatev tožnika ni verjetno izkazana. Pri presoji tega vprašanja je namreč potrebno upoštevati vse zakonske določbe Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002), ki urejajo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, tako vsebinsko, kot tudi postopkovno. Ker pa, kot že rečeno, sama predlagana začasna odredba ni mogoča, pritožbeno sodišče tudi ne odgovarja na pritožbene navedbe v zvezi s samim postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in spoštovanju zakonskih določb pri tem.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.