Jedro

Nesmotrno bi bilo, da bi v ločenih postopkih o v veliki meri skupnih pravnih in dejanskih vprašanjih odločala različna sodišča.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Kranju teče pravdni postopek, v katerem tožnica primarno zahteva ugotovitev ničnosti sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja med zakoncema (prvim tožencem in drugo toženko) z dne 22. 8. 2013 in izročilne pogodbe z dne 17. 9. 2013 (sklenjene med toženci) ter posledično neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice oziroma stvarne služnosti in pravice prepovedi odtujitve in obremenitve pri nepremičninah ter ustrezne izbrise oziroma vpise te pravice. Podredno tožnica izpodbija dolžnikova pravna dejanja iz navedenih sporazuma in izročilne pogodbe, kolikor je potrebno za poplačilo njenih terjatev do prvega toženca. Prav tako tožnica zahteva ugotovitev ničnosti akta o ustanovitvi zemljiškega dolga z dne 7. 10. 2013 in posledično neveljavnosti njegove vknjižbe ter izročitev izvirnika zemljiškega pisma, podredno pa izpodbija dolžnikova pravna dejanja iz navedenega akta, kolikor je potrebno za poplačilo njenih terjatev do prvega toženca.

2. Tožnica je hkrati s tožbo podala predlog po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), in sicer za določitev Okrožnega sodišča v Ljubljani za obravnavanje te pravdne zadeve. Razloge za to delegacijo je dodatno pojasnila v dopolnitvi predloga in dveh dodatnih vlogah. Navedla je, da je zoper prvega toženca pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila več odškodninskih tožb v skupni vrednosti približno 3,800.000,00 EUR. Ob vložitvi teh tožb je bil prvi toženec lastnik oziroma solastnik 23 neobremenjenih nepremičnin, po njihovi vložitvi pa je s spornim sporazumom o razdelitvi skupnega premoženja 19 nepremičnin prepisal na svojo ženo, drugo toženko, ki je na eni od njih nato ustanovila zemljiški dolg, v korist prvega toženca pa služnostno pravico brezplačnega dosmrtnega bivanja in pravico prepovedi odtujitve in obremenitve. Prav tako je eno od spornih nepremičnin z izročilno pogodbo prenesla na tretjega toženca, njunega sina, ki je na njej v korist prvega toženca in druge toženke ustanovil služnostno pravico brezplačnega dosmrtnega bivanja in pravico prepovedi odtujitve in obremenitve, nato pa še zemljiški dolg. Stranka izročilne pogodbe je (bil) tudi četrti toženec. Ti pravni posli so po tožničinem mnenju obremenjeni z nedopustnostjo nagiba in pravne podlage ter zato nični. Nepremičnine, ki so predmet sporazuma o delitvi skupnega premoženja in izročilne pogodbe, ležijo na območju okrožnih sodišč v Ljubljani, Celju, Kranju in Krškem. Tožbe zaradi ugotovitve ničnosti spornih pravnih poslov z izbrisnimi zahtevki so zato vložene pri okrožnih sodiščih v Ljubljani, Celju, Kranju in Krškem. Po mnenju tožnice bi bilo smotrno in ekonomično, da bi vse štiri tožbe obravnavalo isto sodišče, to je Okrožno sodišče v Ljubljani.

3. Predlog za delegacijo je bil vročen nasprotni stranki, ki nanj ni odgovorila.

4. Predlog je utemeljen.

5. Po 67. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Temeljni namen delegacije pristojnosti je torej smotrnost; v poštev pride predvsem takrat, kadar je utemeljeno pričakovati, da bo pri drugem sodišču postopek enostavnejši in cenejši kot pri sicer pristojnem sodišču. Razlog za delegacijo je izjemoma lahko tudi predvidena združitev več pravd, ki tečejo pred različnimi sodišči.(1)

6. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so v obravnavanem primeru podani tehtni razlogi, ki kažejo na to, da se bo postopek lažje in ceneje opravil pri Okrožnem sodišču v Ljubljani. Konkretna pravda je namreč (le) ena izmed štirih, v katerih se (bo) odloča(lo) o identičnem osnovnem oziroma predhodnem vprašanju, to je o ničnosti sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja med prvim tožencem in drugo toženko (oziroma podredno njegovi izpodbojnosti v smislu 255. člena Obligacijskega zakonika – OZ).(2) Gre za pravde iste tožnice zoper ista prvega toženca in drugo toženko(3) z (v bistvenem) enakimi zahtevki, pri čemer je pomembna možnost njihove združitve, ki je pogojena s smotrnostjo. Ekonomičnost skupnega obravnavanja in dokazovanja (tako z vidika stroškov pravdnih strank kot tudi z vidika njihove pravice do odločanja v razumnem roku) je očitna; lega nepremičnin, zaradi česar so bile vložene štiri tožbe (primerjaj 57. člen ZPP), je za potek postopka irelevantna. Povedano drugače, nesmotrno bi bilo, da bi v ločenih postopkih o v veliki meri skupnih pravnih in dejanskih vprašanjih odločala različna sodišča. Posebej je treba poudariti, da je Vrhovno sodišče pristojnost za odločanje v eni izmed teh zadev (Okrožnega sodišča v Krškem) že preneslo na Okrožno sodišče v Ljubljani.(4) Nobenega dvoma ne more biti (več) torej, da je predlagana delegacija krajevne pristojnosti na Okrožno sodišče v Ljubljani smotrna.

7. Iz teh razlogov je Vrhovno sodišče tožničinemu predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Okrožno sodišče v Ljubljani.

Op. št. (1): Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 138/2014 z dne 15. 1. 2015 in III R 24/2007 z dne 13. 11. 2007. Op. št. (2): Iz tega razloga je aktualno vprašanje litispendence, morebitne prekinitve postopkov in možnega podaljšanja njihovega trajanja, kar bi (lahko) negativno vplivalo na pravico strank do odločanja v razumnem roku.

Op. št. (3): V konkretni zadevi sta na pasivni pravdni strani poleg njiju še tretji in četrti toženec.

Op. št. (4): Primerjaj sklep I R 89/2014 z dne 26. 11. 2014.