Jedro

Kot je zastavna pravica nastala po uradni dolžnosti v izvršilnem postopku v posledici odločitve sodišča o dovolitvi izvršbe, velja tudi glede njenega prenehanja, če razlog izvira iz izvršilnega postopka (opravljenega izvršilnega dejanja poplačila). Izvršilno sodišče ima tedaj obveznost, da po uradni dolžnosti, lahko pa tudi na zahtevo strank, kot v obravnavani zadevi, razveljavi opravljeno dejanje zaznambe izvršbe in obvesti zemljiškoknjižno sodišče, da po uradni dolžnosti izbriše zaznambo izvršbe in prisilne zastavne pravice iz zemljiške knjige.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog upnikov za izbris zaznambe sklepov o izvršbi in zastavnih pravic iz zemljiške knjige.

2. Upniki v pravočasni pritožbi navajajo, da je sodišče prve stopnje zmotno ravnalo, ker ni uporabilo določila 2. točke prvega odstavka 90. Člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ampak določilo četrtega odstavka 90. člena ZZK-1. V nasprotju z namenom postopka in načelom hitrosti je razumevanje sodišča prve stopnje, ki upnike napotuje na zemljiškoknjižni postopek, kjer bodo morali nositi nepotrebne stroške, čeprav so že plačali sodno takso v izvršilnem postopku. Izvršilno sodišče bi moralo odrediti izbris po uradni dolžnosti, saj se je izjalovil namen izvršilnega postopka, ko so bili vsi upniki že poplačani. Upniki so predlagali umik predloga za izvršbo, ker je do poplačila prišlo z drugim izvršilnim sredstvom. Predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglašajo pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Upniki pravilno v pritožbi izpostavljajo namen izvršilnega postopka kot temeljno vodilo razlage zakonske ureditve. Izvršilni postopek je namenjen prisilnemu poplačilu upnika v okviru pravice do učinkovite izvršbe (23. člena Ustave RS - URS in 3. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Če je upnik v izvršilnem postopku poplačan, je cilj postopka dosežen, upnik pa izgubi pravni interes za nadaljnje učinkovanje opravljenih izvršilnih dejanj. Izvršilni postopek je zaključen z zadnjim opravljenim izvršilnim dejanjem poplačila.1

5. Zakonodajalec navedene procesne situacije posebej ni uredil, čeprav bi bilo to nujno za varstvo pravic strank, zato mora izvršilno sodišče postopati sorodno (drugi odstavek 3. člena Zakona o sodiščih - ZS), kot v primeru umika predloga za izvršbo, kjer upnik sam izrazi odsotnost interesa za v izvršilnem postopku pridobljeno pravico prisilne hipoteke in zaznambo izvršbe (tretji odstavek 43. člena ZIZ in 2. točka prvega odstavka 90. člena ZZK-1). V zaključenem postopku upnik sicer ne more več podati umika predloga, mora pa izvršilno sodišče enako kot pri ustavitvi postopka zaradi umika razveljaviti opravljena izvršilna dejanja (smiselno drugi odstavek 76. člena ZIZ).2

6. V obravnavani zadevi so upniki bili po neuspešni nepremičninski izvršbi poplačani v postopku z drugim izvršilnim sredstvom. V posledici neuspešne nepremičninske izvršbe je sodišče prve stopnje sicer razveljavilo vsa opravljena izvršilna dejanja nepremičninske izvršbe, razen glede zaznambe izvršbe in prisilne zastavne pravice (sklep z dne 4. 5. 2017). Ustavljena je bila le nepremičninska izvršba, ne pa izvršba na druga sredstva, ki se je nadaljevala, dokler niso bili upniki v postopku poplačani.

7. Po pojasnjenem je odpadla podlaga, da se v izvršilnem postopku pridobljene zastavne pravice ohranijo. Ker je prenehala obveznost, ki je bila zavarovana, je podan tudi razlog za prenehanje zastavne pravice kot akcesorne pravice, ki sama zase ne more obstajati (1. alineja drugega odstavka 154. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ).

8. Kot je zastavna pravica nastala po uradni dolžnosti v izvršilnem postopku v posledici odločitve sodišča o dovolitvi izvršbe, velja tudi glede njenega prenehanja, če razlog izvira iz izvršilnega postopka (opravljenega izvršilnega dejanja poplačila). Izvršilno sodišče ima tedaj obveznost, da po uradni dolžnosti,3 lahko pa tudi na zahtevo strank, kot v obravnavani zadevi, razveljavi opravljeno dejanje zaznambe izvršbe in obvesti zemljiškoknjižno sodišče, da po uradni dolžnosti izbriše zaznambo izvršbe in prisilne zastavne pravice iz zemljiške knjige.

9. Sklicevanje sodišča prve stopnje na določilo četrtega odstavka 90. člena ZZK-14 kot edino dopustno pravno možnost sodnega varstva, je po pojasnjenem neustrezno. Navedeno sodno varstvo je le dodatna možnost, da stranke lahko dosežejo (ne pa tudi morajo) izbris zaznambe tudi na podlagi s strani upnika izstavljene zasebne zemljiškoknjižne listine.5 Da gre za dodatno možnost izhaja že iz same dikcije zakonskega določila, kjer je uporabljena beseda „tudi“. Ta pot je ustrezna zlasti takrat, ko pride do prenehanja prisilno ustanovljene hipoteke iz razlogov zunaj izvršilnega postopka (npr. poplačilo zavarovane obveznosti zunaj postopka), kar pa ni primer v obravnavani zadevi.

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Sodišče prve stopnje bo moralo ponovno odločiti o zahtevi upnikov, pri tem pa upoštevati pojasnjena stališča sodišča druge stopnje.

12. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Rijavec, V.: Civilno izvršilno pravo. GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 187. 2 Prav tam, str. 188. 3 Ko je postopek enkrat uveden na predlog upnika, ga izvršilno sodišče vodi po uradni dolžnosti in samo odloča, katera dejanja bo opravilo (načelo oficialnosti). Prav tam, str. 53. 4 Naveden odstavek glasi:„Izbris zaznambe izvršbe in hipoteke iz prejšnjega odstavka se dovoli tudi na predlog, ki mu je priloženo notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo upnika, v čigar korist je vknjižena ta hipoteka.“ 5 Da gre za dodatno možnost izhaja že iz same dikcije zakonskega besedila, kjer je uporabljena beseda „tudi“. Ta možnost je bila dodana zaradi uskladitve s spremembo drugega odstavka 86. člena v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena ZZK-1, kjer je opredeljeno splošno pravilo za izbris zaznambe, po katerem lahko dosežejo izbris upravičene osebe same na podlagi ustrezne zasebne zemljiškoknjižne listine. Glej Predlog ZZK-1C, komentar k 28. in 30. členu novele.