Jedro

Toženka z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila (s priposestovanjem utemeljevanega) ugotovitvenega zahtevka ni ne izpolnila niti ni pri(po)znala njegove utemeljenosti, s tem pa tudi ne potrebnosti pravdnega postopka, ki ga je zaradi uveljavitve tega istega zahtevka tožnik sprožil in zaradi katerega so ji nastali stroški.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Toženka sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 13.5.2016 je sodišče prve stopnje: - ustavilo postopek (I. točka izreka), - odločilo, da je dolžan tožnik toženki v roku 15-ih dni povrniti njene pravdne stroške v znesku 688,93 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper omenjeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo pošlje sodišču prve stopnje v novo sojenje, podredno pa da jo spremeni tako, da vsaka stranka nosi stroške postopka na prvi stopnji. Sodišče bi moralo svojo odločitev presojati skozi dejstvo, da je ob toženkinem sodelovanju prišlo do takega rezultata, da sam ni imel več interesa za tožbo, ki jo je umaknil takoj, ko je spričo njenega ravnanja pridobil možnost lastništva nad spornim stanovanjem. Tožbo na ugotovitev, da je postal lastnik spornega stanovanja na podlagi zakona (priposestvovanja), je vložil, ker druge podlage ni imel. Za obligacijski zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine je bil prepozen. Je pa ob nespornem sodelovanju toženke dosegel, da glavnega zahtevka ni bilo več. Zaradi njenega izvensodnega ravnanja je odpadel pravni interes za pravdo. Le-tega je treba šteti kot izvensodno izpolnitev. Toženka je ravnala tako, da je sam postal zemljiškoknjižni lastnik, kar je bil tudi cilj tožbe in tožbeni predlog. Izpolnitev pomeni pripoznavo tožbenega zahtevka. V tem primeru naj bi šlo prav tako za pripoznavo, le da je bilo to izvensodno.

3. Toženka je v odgovoru predlagala, da se pritožba zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z določilom prvega odstavka 158. člena ZPP(1) mora tožnik, ki je tožbo umaknil, tožencu povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj, ko je toženec zahtevek izpolnil. Za presojo, ali je dolžan v predmetni zadevi tožnik (zaradi umika tožbe) toženki povrniti njene stroške postopka na prvi stopnji, je torej ključno vprašanje, ali je slednja tekom postopka izpolnila njegov tožbeni zahtevek. Tožnik je v predmetni pravdi, kot je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje (4. točka obrazložitve), uveljavljal zahtevek na ugotovitev lastninske pravice, ki ga je utemeljeval z njenim priposestvovanjem. S tem, ko naj bi mu toženka izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega se bo vknjižil kot lastnik tega istega stanovanja, ni prišlo ne do (izvensodne) „pripoznave“ tožbenega zahtevka ne do njegove izpolnitve. Da gre za dve (dejansko in pravno) različni situaciji, navsezadnje izhaja iz samih pritožbenih navedb. Pritožnik namreč navaja, da zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine ni uveljavljal zato, ker naj bi bil z njim prepozen, zaradi česar se je odločil za vložitev ugotovitvenega. Toženkina izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila bi torej pomenila izpolnitev (zgolj morebitnega) dajatvenega zahtevka, ki pa ga ni uveljavljal. Zato njenega postopanja ni moč šteti ne za izpolnitev in ne za (izvensodno) „pripoznavo“ ugotovitvenega tožbenega zahtevka, ki ima povsem drugo (dejansko in pravno) podlago. Povedano z drugimi besedami, toženka (s priposestovanjem utemeljevanega) ugotovitvenega zahtevka ni ne izpolnila niti ni pri(po)znala njegove utemeljenosti, s tem pa tudi ne potrebnosti pravdnega postopka, ki ga je zaradi uveljavitve tega istega zahtevka tožnik sprožil in zaradi katerega so ji nastali stroški. Da naj bi s takšno izstavitvijo tožnikov pravni interes za vodenje tega postopka odpadel,(2) pa je z vidika (za to presojo edino relevantnega) 158. člena ZPP nebistveno.

6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP). Toženka sama krije svoje z vložitvijo odgovora na pritožbo nastale stroške, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k odločitvi o pritožbi (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

Op. št. (2): In sicer ker naj bi bil njegov (pravdni) cilj postati zemljiško-knjižni lastnik dosežen.