Jedro

Do vračanj daril pride šele tedaj, ko se z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj in z vračunanjem darila nujnemu dediču, prikrajšanja nujnega deleža ne da odpraviti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zapuščinski postopek prekinilo; pritožnike napotilo na pravdo, da zoper M. P. in D. P. vložijo tožbo na ugotovitev, da darilna pogodba v obliki notarskega zapisa z dne 26. 9. 1997, sklenjena med zapustnikom in M. ter D. P., nima pravnega učinka proti pritožnikom glede 6/10 nepremičnin parcel št. 584/1 in 584/2 k.o. x., v deležu, ki je potreben za dopolnitev njihovega nujnega dednega deleža, in se ustrezni solastniški delež nepremičnin vrne v zapuščino po zapustniku; odločilo, da je rok za vložitev tožbe 30 dni po pravnomočnosti sklepa; odločilo, da se zapuščinski postopek prekine za 30 dni oziroma do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, če bo tožba vložena.

2. Zoper sklep so na pot pravde napoteni dediči vložili pravočasno pritožbo „iz vseh pritožbenih razlogov“ in predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, podrejeno pa, da izpodbijani sklep spremeni tako, da na pot pravde napoti dediča M. in D. P.. Navajajo, da sodišče sploh ni navedlo, katera dejstva med dediči so sporna in čigava pravica je manj verjetna. Iz darilne pogodbe z dne 26. 9. 1997 je razvidno, da je zapustnik dedičema M. in D. P. sporne nepremičnine podaril. Obdarjenca, sedaj dediča, sta zatrjevala, da ne gre za darilno pogodbo, pač pa za pogodbo o preživljanju, ne da bi za to imela osnovo v pogodbi in brez predložitve dokazov. M. P. je zatrjevala tudi, da gre za skupno premoženje. Vračanje tistih daril, ki jih je zapustnik dal dedičem, se izvrši v zapuščinskem postopku in prekinitev zapuščinskega postopka ni potrebna. V primeru, da je sodišče sklepalo, da so sporne okoliščine v zvezi s trditvijo, da ne gre za darilno pogodbo, pač pa za odplačno pogodbo, je potrebno na pravdo napotiti M. in D. P., saj iz darilne pogodbe nedvomno izhaja, da je šlo za neodplačen prenos. Sodišče je tudi povsem prezrlo navedbo o skupnem premoženju.

3. M. in D. P. sta na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica (prvi odstavek 210. člena Zakona o dedovanju – ZD). V konkretnem primeru je sodišče glede spornih dejstev le navedlo „da med dediči obstoji spor glede tega ali se razpolaganje po navedeni darilni pogodbi upošteva pri izračunavanju obračunske vrednosti zapuščine in je omenjena pogodba v višini, ki je potrebna za dopolnitev prikrajšanega nujnega deleža, brez učinka proti V. P. ml., D. P., Mj. P., Ma. P. in A. P. ter se ustrezen delež po pogodbi v tej višini vrne v zapuščino.“ To pa je premalo, da bi pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sploh lahko preizkusilo. Ne more namreč biti sporno, da nujni dediči lahko v skladu s 40. členom ZD zahtevajo vrnitev darila, s katerim je prikrajšan nujni delež. Vračanje daril se izvrši v zapuščinskem postopku in prekinitev zapuščinskega postopka ni potrebna, kot to pravilno izpostavlja pritožba. Iz podatkov spisa pa sicer izhaja, da med dediči obstaja spor o tem, ali darilna pogodba res predstavlja neodplačen posel ali pa gre morda za odplačen pravni posel oziroma delno za sporazum o priznanju deleža na skupnem premoženju, kot to trdita dediča (obdarjenca) M. in D. P.. Do tega vprašanja pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Poleg tega je odločitev preuranjena. Po tem, ko nujni dedič z dedno izjavo med zapuščinskem postopkom zahteva uveljavitev pravice do nujnega deleža, mora zapuščinsko sodišče najprej izračunati nujni in razpoložljivi del zapuščine in ugotoviti velikost nujnega deleža posameznega nujnega dediča zato, da ugotovi, ali je prišlo do prikrajšanja nujnega deleža ali ne. V konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni niti ugotavljalo kaj sploh sodi v zapuščino. Poleg tega iz podatkov spisa izhaja, da sta dediča M. P. in D. P. zatrjevala, da sta tudi nujna dediča V. P. in (pokojni) Mr. P. sama prejela darilo od zapustnika, ki naj se jima vračuna v dedni delež, zato je treba najprej ugotoviti, ali to drži, saj do vračanj daril pride šele tedaj, ko se z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj in z vračunanjem darila nujnemu dediču, prikrajšanje nujnega deleža ne da odpraviti (primerjaj dr. Mateja Končina-Petrnel, Oblikovanje tožbenih zahtevkov za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža, Podjetje in delo, št. 7/2008).

6. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD). V ponovljenem postopku naj torej sodišče najprej ugotovi, kaj sploh sodi v zapuščino, nato pa z dediči razčisti glede daril, ki naj bi jih še za življenja zapustnika prejela tudi V. in M. P. in če bo to sporno, bo potrebno v pravdi najprej rešiti to vprašanje.