Jedro

V skladu s tretjim odstavkom 199.a člena ZKP, sodišče obdolžencu, ki je v priporu lahko dovoli, da se določen čas oddalji iz prostorov, kjer se izvaja hišni pripor, kadar je to neizogibno potrebno, da si zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine, kamor sodi tudi obisk zdravnika in lekarne. Zato obdolženki tudi med izvajanjem hišnega ni odvzeta pravica do zdravstvene oskrbe.

Teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki naj bi ga obdolžena izvršila, ki ogroža varnost, zdravje in življenje ljudi (odjemalcev prepovedanih drog), odtehta poseg v pravico obdolžene do osebne svobode. Prepovedane droge (heroin, kokain, amfetamin) spadajo med najnevarnejše droge, zato je obravnavano kaznivo dejanje še posebej nevarno. Zato je hišni pripor zoper obdolženo tudi neizogiben in sorazmeren ukrep, saj bi sicer, kot specialna povratnica, ob vrnitvi v dosedanje življenjsko okolje, z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj lahko nadaljevala.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju obdolženi A. A. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), podaljšal hišni pripor za dva meseca, to je do vključno dne 21. 5. 2024 do 16:05 ure.

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornik obdolžene A. A. iz vseh pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP. Pritožbenemu sodišču pa predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in pripor odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po proučitvi pritožbeno izpodbijanega sklepa v luči pritožbenih navedb zagovornika obdolžene, sodišče druge stopnje iz razlogov, navedenih v nadaljevanju ugotavlja, da je senat prvostopenjskega sodišča pravilno zaključil, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje hišnega pripora zoper priprto obdolženko in sicer, da je podan utemeljen sum, da je storila očitano ji kaznivo dejanje, da je še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, da je pripor zoper njo neogibno potreben za varnost in zdravje ljudi, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi in da je hišni pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo obdolžene tudi sorazmeren ukrep.

V zvezi z zgoraj navedenim je senat navedel tudi konkretne, celovite, jasne in skladne razloge, in sicer glede utemeljenega suma v točki 8. obrazložitve, glede ponovitvene nevarnosti v točki 9. obrazložitve, glede neogibne potrebnosti in sorazmernosti pripora pa v točki 10. obrazložitve.

5. Pritožnik izpodbija razloge, na katerih sodišče prve stopnje gradi svoj zaključek o obstoju utemeljenega suma kot temeljnega pogoja za odreditev oziroma podaljšanje hišnega pripora ter zatrjuje, da glede obdolžene ni zadosti dokazov, da bi bil podan utemeljen sum storitve predhodno očitanih ji kaznivih dejanj.

6. Sodišče prve stopnje je zaključek o obstoju utemeljenega suma storitve očitanega kaznivega dejanja utemeljilo z ugotovitvijo izdaje nepravnomočnega sklepa o uvedbi preiskave ter dejstev, ki izhajajo iz dokazov, na katerih sklep o uvedbi preiskave temelji, katerih bistveno vsebino je v izpodbijanem sklepu tudi povzelo. V zvezi s tem izpostavlja, da so kriminalisti PU Celje, dne 2. 2. 2024 ob opravljanju kontrole varnostno obremenjenih območij na območju mestne četrti A. in četrti B., opazili dva neznana moška in obdolženo, ki je neznanemu moškemu v rjavi jakni izročila manjši svetleč predmet, ki ga je predhodno vzela iz škatlice rumene barve (podobne ″kinder jajčku″), po predaji pa škatlico spravila v žep jakne ter odšla. Ugotovljeno je bilo, da naj bi obdolžena prenašala osem zavitkov bele prašnate snovi shranjene v škatlici, za katero je bilo s preliminarnimi forenzičnimi testi ugotovljeno, da gre za 0,432 g prepovedane droge kokain, pakiranih v teži od 0,04g do 0,07 g po zavitku. Ob ponovnem opravljanju kontrole varnostno obremenjenih območij na parkirišču trgovine D., so kriminalisti PU Celje dne 7. 2. 2024, opazili tri neznane moške in obdolženo. Obdolžena naj bi v neposredni bližini trgovine v podrastju z ročnim detektorjem kovin (podobnem svetilki) hranila v zemlji vkopano škatlico z manjšo PVC vrečko, ki je vsebovala prepovedano drogo heroin v skupni teži 5,25 g, štiri zavitke droge heroin s težo 4,71 g ter enajst zavitkov s prepovedano drogo amfetamin s skupno težo 0,18 g. Dne 21. 2. 2024 so kriminalisti PU Celje opazili, da je obdolžena na parkirišču trgovskega centra E. in trgovine F. na terasi lokala G. sedela skupaj s Č. Č., C. C. in B. B., in na mizo odložila bel zavitek (podoben papirnatemu robcu) in ga razvila. Č. Č. je imel pred seboj predmet podoben tehtnici. Zatem naj bi obdolžena dala v roke C. C., B. B. manjši svetleči zvitek. Obdolžena naj bi navedenega dne pri sebi hranila 12 zavitkov droge kokain v skupni teži 0,63 g in devet zavitkov droge heroin s težo 4,56 g. Dne 21. 2. 2024 na naslovu ... pa naj bi obdolžena prodala 0,05 g droge kokain B. B. in 0,15 g droge heroin C. C. 7. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje, ko ni prezrlo izpovedi že zaslišanih prič C. C., Č. Č. in B. B., povsem utemeljeno zaključilo, da že količina in način pakiranja ter skrivanja raznovrstne prepovedane droge kaže, da je obdolženka drogo hranila in prenašala zaradi prodaje, ko na ravni utemeljenega suma ni dvoma, da količina zasežene ji droge v obdobju slabih treh tednov, presega potrebe povprečnega uporabnika. Zato pavšalni pritožbeni očitki, da iz zbranega gradiva ne izhaja utemeljen sum storitve obdolženki očitanega kaznivega dejanja, v predmetni procesni fazi, utemeljenega suma ne morejo omajati.

8. Sodišče prve stopnje je v zvezi z obstojem ponovitvene nevarnosti ugotovilo tako objektivne kot subjektivne okoliščine, ki utemeljeno kažejo na realno in konkretno nevarnost, da bo obdolžena s svojo kriminalno dejavnostjo v primeru izpustitve na prostost, nadaljevala. Pritožbeno sodišče z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo obstoj okoliščin ponovitvene nevarnosti, v celoti soglaša in zavrača nekonkretizirane pritožbene očitke, da teža očitanega kaznivega dejanja (predpisana kazen od 1-10 let zapora) in način storitve, ne kaže na obdolženkino ponovitveno nevarnost, pri čemer v celoti prezre prvostopenjske argumente, da naj bi obdolženka v manj kot treh tedni izvršila dve prodaji heroina in kokaina ter dvakrat prenašala poleg navedenih dveh vrst droge še amfetamine, ki predstavljajo zdravju najbolj škodljive droge. Navedeni očitki so ugotovljeni na ravni utemeljenega suma, torej dokaznega standarda, ki se zahteva za to fazo kazenskega postopka. Zato zagovornik v pritožbi povsem neutemeljeno izpostavlja, da obdolženki kaznivo dejanje sploh še ni dokazano. Navedene objektivne okoliščine v povezavi s subjektivnimi (-) da je obdolženka specialna povratnica, ko doslej izrečeni ji kazni nanjo niso vzgojno delovale, (-) vztrajnost in trdna odločenost izvrševati tovrstna kazniva dejanja, ki se kaže v tem, da so policisti v razmaku petih dne kar dvakrat zalotili obdolženko, da ima pri sebi prepovedano drogo, kar jo ni odvrnilo od tega, da ne bi 14 dni kasneje ponovno prenašala prepovedane droge, ko se ji na ravni utemeljenega suma očitata tudi dve prodaji le-te, (-) da je brez zaposlitve in je njen edini vir dohodka socialna pomoč, kar kaže ne izvrševanje kaznivega dejanja z namenom pridobiti sredstva za življenje), po prepričanju pritožbenega sodišča, razumno utemeljujejo sklep, da je ponovitvena nevarnost pri obdolženi brez dvoma izkazana. Tega zaključka pa zagovornik ne more izpodbiti z izpostavljanjem obdolženkinega zdravstvenega stanja, ki naj bi se ji v času hišnega pripora poslabšalo. V skladu z tretjim odstavkom 199.a člena ZKP, sodišče obdolžencu, ki je v priporu lahko dovoli, da se določen čas oddalji iz prostorov, kjer se izvaja hišni pripor, kadar je to neizogibno potrebno, da si zagotovi najnujnejše življenjske potrebščine, kamor sodi tudi obisk zdravnika in lekarne. Zato obdolženki tudi med izvajanjem hišnega ni odvzeta pravica do zdravstvene oskrbe. Za vnaprejšnjo določitev tovrstni ″izhodov″, za kar se v pritožbi zavzema zagovornik, pa ni zakonske podlage.

9. Obrazloženih zaključkov sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti in sorazmernosti pripora zoper obdolženo, pritožba ne more izpodbiti s posplošenim navajanjem, da pripor ni nujen, neogiben in sorazmeren ukrep. Sodišče prve stopnje je razumno opredelilo, da teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki naj bi ga obdolžena izvršila, in ki ogroža varnost, zdravje in življenje ljudi (odjemalcev prepovedanih drog), odtehta poseg v pravico obdolžene do osebne svobode. Sodišče poudarja, da prepovedane droge (heroin, kokain, amfetamin) spadajo med najnevarnejše droge, zato je obravnavano kaznivo dejanje še posebej nevarno. Zato je hišni pripor zoper obdolženo neizogiben in sorazmeren ukrep, saj bi sicer, kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, obdolžena kot specialna povratnica, ob vrnitvi v dosedanje življenjsko okolje, z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj lahko nadaljevala. Zato se tudi nadaljnja pritožbena zavzemanja za izrek milejšega ukrepa, ker naj bi hišni pripor obdolženi onemogočal prosto gibanje ter negativno vplival na njeno zdravje in druge življenjske okoliščine, izkažejo za povsem neutemeljene.

10. Ker glede na obrazloženo pritožbeni očitki zagovornika obdolžene niso utemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Če bo za obdolženo nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.