Jedro

Stroški zastopanja Državnega pravobranilstva se v postopkih pred sodišči in upavnimi organi obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah. Če Državno pravbranilstvo ni stranka, temveč le zastopnik stranke v postopku, se zanj ne uporablja določba 162. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki poleg že priznanih stroškov še stroške v višini 27.900,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.10.2000 dalje, vse v 15 dneh, pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog tožeče stranke izdalo sklep, v katerem je stroške tožeče stranke, ki jih mora plačati tožena stranka, odmerilo na 152,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.11.1999 do plačila.

Proti taki odločitvi sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje tožeča stranka. Navaja, da je sodišče prve stopnje sklicujoč se na napačno pravilo 162. člena ZPP neutemeljeno zavrnilo njen predlog za plačilo stroškov v skupnem znesku 370 točk po Odvetniški tarifi. Do njihovega povračila je upravičena na podlagi prvega odstavka 16. v zvezi s prvim odstavkom 7. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Ur.l. RS, št. 20/97, v nadaljevanju ZDPra). Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki prizna v predlogu priglašene stroške in jih v celoti naloži v plačilo toženi stranki, podredno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V skladu z določbo 344. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) je bila pritožba vročena nasprotni stranki, ki odgovora na pritožbo ni podala.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje tožeči stranki ni priznalo stroškov posveta s stranko (50 točk), sestave tožbe (300 točk) ter stroške obvestila stranki (20 točk). Do take odločitve je sodišče prve stopnje prišlo zaradi napačne uporabe materialnega prava. Določba 162. člena ZPP, na katerega se je napačno oprlo sodišče prve stopnje, določa, da ima državni organ, kadar se udeležuje postopka kot stranka, po določbah ZPP pravico do povračila stroškov, nima pa pravice do nagrade. Tožeča stranka v tej zadevi je Republika Slovenija, ki ni državni organ, ampak (kot pravilno sama opozarja v pritožbi) pravna oseba, državni organ je le njen zastopnik pred sodišči in to je Državno pravobranilstvo (prvi odstavek 7. člena ZDPra). Stroški zastopanja Državnega pravobranilstva pa se v postopkih pred sodišči v skladu z določbo prvega odstavka 16. člena ZDPra obračunavajo po tarifi o odvetniških storitvah, torej po Odvetniški tarifi (Ur.l. RS, št. 7/95).

Tožeča stranka je tedaj upravičena do povrnitve stroškov za sestavo tožbe (priglašenih 300 točk), za obvestilo stranke pa v skladu s 4. točko prvega odstavka 33. člena Odvetniške tarife v višini 10 točk (in ne 20 točk, kolikor jih je priglasila). Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo stroške posveta s stranko (priglašenih 50 točk), saj gre za stroške, ki so že vsebovani v postavki sestave tožbe. Upoštevaje višino točke po Odvetniški tarifi 90,00 SIT je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremenilo tako, da je stroške tožeče stranke odmerilo še v znesku 27.900,00 SIT.

Odločitev sodišča druge stopnje temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP.