Jedro

Zavarovanje splošne civilne odgovornosti je neobvezno pogodbeno zavarovanje, po katerem sklenitelj zavarovanja po svoji presoji izbere višino zavarovalne vsote in se s tem delno ali v celoti zavaruje pred zahtevki oškodovancev. Zavarovalnica pa je dolžna plačati odškodnino neposredno oškodovancu, toda največ do zneska, na katerega je obvezana po zavarovalni pogodbi. Pri zavarovanju odgovornosti prevladuje interes sklenitelja zavarovanja, to je v danem primeru podjetja, ki je odškodninsko odgovorno in ne interes oškodovanca, zato je zavarovalna vsota pogodbeno določena in omejuje obveznost zavarovalnice ne glede na dejanski obseg škode. Za morebitno zvišanje zavarovalne vsote z instrumentom valorizacije pa mora biti sklenjen izrecen dogovor ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da v roku 15 dni plača tožniku odškodnino v višini 19.512,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 26.3.2005 dalje, v presežku pa je tožnikov zahtevek zavrnilo. Hkrati je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku v istem roku povrniti pravdne stroške v višini 3.523,58 EUR.

Zoper navedeno odločitev se tožena stranka pravočasno pritožuje in uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Graja odločitev sodišča prve stopnje glede višine prisojene odškodnine za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, saj je le-ta občutno previsoka. Pri tem opozarja na ugotovljeni obseg poškodb ter način zdravljenja in meni, da čeprav gre za hudo telesno poškodbo, prisojeni znesek izstopa od sodne prakse. Primerna odškodnina po oceni pritožnice znaša 5.000,00 EUR za telesne bolečine in 6.000,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Nadalje izrecno ugovarja višini zavarovalne vsote, kar je storila že na prvem naroku dne 12.6.2006. Sodišče sploh ni obrazložilo, zakaj in na podlagi česa je valoriziralo zavarovalno vsoto in v tem delu sodbe sploh ni mogoče preizkusiti. Pri tem tožena stranka poudarja, da valorizacija zavarovalne vsote ni bila dogovorjena in zato ni pravne podlage za njeno izvedbo, saj je potrebno upoštevati, da gre za prostovoljno zavarovanje. Poleg tega pa valorizacije sploh ni uveljavljala nobena pravdna stranka. Tožena stranka se tudi izrecno pritožuje glede napačnega priznavanja njenih pravdnih stroškov. Niso bili namreč priznani stroški za pritožbo zoper vmesno sodbo, čeprav je bila ta uspešna, saj je bila sodba razveljavljena. Prav tako so neutemeljeno zavrnjeni stroški v zvezi s pričo B.B., saj je ta kot varnostni inženir bistveno pomagal pri razjasnitvi dejanskega stanja. Sodišče tudi ni obrazložilo, zakaj ni priznalo priglašenih 25,00 EUR iz naslova materialnih stroškov, čeprav so bili potrebni. Skupno bi moralo sodišče toženi stranki tako priznati 965,88 EUR pravdnih stroškov. Vsled navedenega tožena stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo ustrezno spremeni oziroma jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je bila v skladu s 1. odstavkom 344. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPP) vročena tožniku, ki v odgovoru na pritožbo le-to ocenjuje kot neutemeljeno in predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi glede na vsebino pritožbenih navedb med strankama ni sporen temelj tožbenega zahtevka, pač pa le višina oz. obseg obveznosti tožene stranke glede na omejitve zavarovalne vsote. Na slednjo se tožena stranka izrecno sklicuje in med strankama ni sporno, da je bil tožnik v času nezgode zaposlen v podjetju J. d.d., ki je imelo zavarovano splošno civilno odgovornost pri toženi stranki do višine 3.500.000,00 SIT (14.605,24 EUR), sporno pa je, ali je sodišče prve stopnje utemeljeno navedeno zavarovalno vsoto valoriziralo na dan glavne obravnave, po katerem valorizacijski izračun zavarovalne vsote sedaj znaša 19.512,60 EUR. Do tega zneska je sodišče prve stopnje tudi omejilo tožbeni zahtevek, čeprav iz obrazložitve sodbe izhaja, da je tožniku priznalo odškodnino iz naslova nematerialne škode, ki presega navedeni znesek, premoženjske škode pa ravno zaradi te omejitve niti ni prisodilo.

Zavarovanje splošne civilne odgovornosti je neobvezno pogodbeno zavarovanje, po katerem sklenitelj zavarovanja (v tem primeru delodajalec tožnika) po svoji presoji izbere višino zavarovalne vsote in se s tem delno ali v celoti zavaruje pred zahtevki oškodovancev. Zavarovalnica pa je dolžna plačati odškodnino neposredno oškodovancu, toda največ do zneska, na katerega je obvezana po zavarovalni pogodbi. Pri zavarovanju odgovornosti prevladuje interes sklenitelja zavarovanja, to je v danem primeru podjetja, ki je odškodninsko odgovorno in ne interes oškodovanca, zato je zavarovalna vsota pogodbeno določena in omejujejo obveznost zavarovalnice ne glede na dejanski obseg škode. Za morebitno zvišanje zavarovalne vsote z instrumentom valorizacije pa mora biti sklenjen izrecen dogovor ob sklenitvi zavarovalne pogodbe.

V tej zvezi pa gre pritrditi pritožbi, da gre pri izpodbijani sodbi glede tega ključnega vprašanja za pomanjkanje sleherne obrazložitve, na kakšni osnovi je sodišče valoriziralo zavarovalno vsoto, kar objektivno onemogoča preizkus sodbe in gre za zatrjevano kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Pritožnica namreč utemeljeno opozarja, da je na prvem naroku dne 12.6.2006 izrecno ugovarjala omejeno zavarovalno vsoto v nominalnem znesku, tožnik pa takrat ni zatrjeval oziroma uveljavljal valorizacije zavarovalne vsote. V kolikor bi pritožbeno sodišče na osnovi izbranega procesnega gradiva samo prvič ugotavljalo manjkajoča dejstva o sporni valorizaciji zavarovalne vsote, bi bila pravdnim strankam v tem delu odvzeta možnost pritožbe in gre tako za kršitev postopka takšne narave, ki je ne more samo odpraviti (1. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 25. členom Ustave RS). Takšna ugotovitev je skladno s citirano določbo 1. odstavka 354. člena ZPP narekovala razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje prvenstveno izreči o nakazanih vprašanjih glede višine zavarovalne vsote in s tem obveznosti tožene stranke ter ob skrbni in celoviti vseh dokazov ponovno odločiti o tožbenem zahtevku.

Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (1. odstavek 165. člena ZPP).