Jedro

Sklep o stroških pravdnega postopka (ne glede na to, ali je vsebovan v "enotni" odločbi (sodbi in sklepu), s katero se postopek konča, ali je izdan kot samostojen sklep) ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Odločitev o povrnitvi stroškov je namreč zgolj akcesorne narave in je odvisna od odločitve o sporu ter s tem v zvezi od uspeha posamezne stranke v njem. Ker revizija zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP), je sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da mora tožnik toženki v roku 15 dni povrniti 5.951,25 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (I. točka izreka), 3.596,43 EUR pravdnih stroškov pa mora povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani v roku 15 dni od prejema odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje (II. točka izreka).

2.Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, odločitev v II. točki izreka pa je razveljavilo. Odločilo je, da mora toženka 153 EUR stroškov pritožbenega postopka povrniti v korist proračuna Republike Slovenije na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani, v roku 15 dni od dneva prejema te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje.

3.Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je zoper odločitev nižjih sodišč o njegovem tožbenem zahtevku Vrhovno sodišče s sklepom II DoR 470/2023 z dne 7. 3. 2024 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede zastaranja zahtevka za povrnitev neposredne škode, ki naj bi nastala tožniku zaradi izbrisa bližnjih sorodnikov iz registra stalnega prebivalstva. V vmesnem času sta nižji sodišči odločili o stroških postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče glede istega vprašanja in iz istih razlogov, kot je s sklepom II DoR 470/2023 z dne 7. 3. 2024 dopustilo revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 867/2023 z dne 4. 10. 2023, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III P 2693/2015 z dne 14. 11. 2022, dopusti revizijo tudi zoper sklep o stroških postopka.

4.Predlog ni dovoljen.

5.Tožnik z obravnavanim predlogom nasprotuje odločitvi nižjih sodišč v zvezi z odločitvijo o stroških postopka. Sklep o stroških pravdnega postopka (ne glede na to, ali je vsebovan v "enotni" odločbi (sodbi in sklepu), s katero se postopek konča, ali je izdan kot samostojen sklep) ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Odločitev o povrnitvi stroškov je namreč zgolj akcesorne narave in je odvisna od odločitve o sporu ter s tem v zvezi od uspeha posamezne stranke v njem. V obravnavani zadevi je o tožnikovem zahtevku pravnomočno odločeno, poleg tega pa je Vrhovno sodišče tožnikovo revizijo (dopuščeno na podlagi sklepa II DoR 470/2023 z dne 7. 3. 2024) s sodbo II Ips 53/2024 z dne 20. 11. 2024 že zavrnilo.

6.Ker torej revizija zoper sklep o stroških postopka ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), je sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo. Tožnik, ki s predlogom ni uspel, namreč sam krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

Op. št. (1)Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča II DoR 440/2022 z dne 7. 12. 2022, II DoR 300/2020 z dne 29. 4. 2020, II DoR 96/2020 z dne 15. 5. 2020 in II DoR 115/2020 z dne 19. 6. 2020.

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.