Jedro

Tudi v postopku za obnovo postopka velja določba 385. člena ZPP o revizijskih razlogih. Pri tem pa je tudi pri uveljavljanju obnovitvenega razloga iz 9. točke 421. člena ZPP možna zmotna uporaba materialnega prava - n.pr. zmotna materialnopravna ocena, ali je na podlagi novih dokazov možna za predlagatelja obnova postopka ugodnejša odločba.

Nov izvedenec za dokazovanje dejstva, glede katerega je že bil izveden dokaz z izvedencem v že končanem postopku, ni nov dokaz v smislu 9. točke 421. člena ZPP.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je revizijsko sodišče nadaljevalo postopek po določbah ZPP/77. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za obnovo postopka.

Sklep pritožbenega sodišča izpodbija tožena stranka z revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli obnovo postopka.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki. Ta je v odgovoru na revizijo predlagala njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Tudi v postopku za obnovo postopka velja določba 385. člena ZPP o revizijskih razlogih. Tožena stranka navaja sicer, da vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, v obrazložitvi revizije pa obravnava dejanska vprašanja. Res je sicer predlagala obnovo postopka iz obnovitvenega razloga po 9. točki 421. člena ZPP. Možna pa je tudi pri odločitvi o predlogu za obnovo postopka iz omenjenega obnovitvenega razloga zmotna uporaba materialnega prava, n. pr.: zmotna materialnopravna ocena, da na podlagi novih dokazov za stranko, ki predlaga obnovo postopka, ugodnejša odločba ni možna. Toda sodišči prve, s tem pa tudi druge stopnje, tako daleč še sploh nista prišli. Da ni razlogov za obnovo postopka sta zaključili že na podlagi ugotovitve, da gre za dokaze, glede katerih tožena stranka ni dokazala, da jih brez svoje krivde ni mogla predlagati, preden je bil prejšnji postopek pravnomočno končan. Njuna odločitev temelji v celoti na vprašanju dejanske narave.

V zvezi z revizijskimi navedbami, s katerimi tožena stranka izpodbija gornje dejanske zaključke, revizijsko sodišče, ne glede na tretji odstavek 385. člena ZPP, pripominja.

Cena ruskega zemeljskega plina, uvoženega v države EU, ni nujno bila enaka ceni plina, uvoženega v Slovenijo. Tega niti tožena stranka sama ne trdi, niti ne izhaja iz njenih navedb, da je bila ta cena enaka za vse tiste države EU, ki jih v predlogu za obnovo našteva. Zato omenjena cena ni nov dokaz o drugačni ceni, ki jo je plačevala za ruski zemeljski plin tožeča stranka od tiste, ki jo je upoštevala izvedenka. Poleg tega tožena stranka v predlogu za obnovo postopka sploh ne predlaga nekega novega dokaza. Predlaga samo, naj sodišče izvede dokazovanje z novim izvedencem, ki naj bi za izdelavo izvedeniškega mnenja upošteval iste dokaze, ki jih je že upoštevala v pravnomočno končanem postopku zaslišana izvedenka. Nov izvedenec za dokazovanje dejstva, glede katerega je že bil izveden dokaz z izvedencem v že končanem postopku, pa ni nov dokaz v smislu 9. točke 421. člena ZPP. Možnost ugovarjati, da je izvedenka pri izračunavanju cene, ki je pokrivala stroške enostavne reprodukcije, upoštevala postavke, ki jih ne bi smela, pa je imela tožena stranka v prejšnjem postopku. Glede na upravičenja, ki jih je imela po Zakonu o cenah, je gotovo imela strokovnjake, ki so vedeli, katere postavke se (ne)upoštevajo pri izračunavanju takšne cene.

Ker uveljavljani revizijski razlogi to niso, revizijsko sodišče pa tudi ni ugotovilo obstoja revizijskih razlogov, na katere mora po 386. členu ZPP paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno. Pri tem je o stroških revizijskega postopka tožeče stranke odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa (prvi odstavek 155. člena ZPP).