Jedro

Sodno takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, ta pa nastane s samim dejanjem v sodnem postopku, na katerega je vezan njen nastanek (npr. z izročitvijo vloge sodišču itn. - glej 1. in 2. odstavek 4. člena ZST). Glede na tako zakonsko ureditev (pavšalni) razlogi, zakaj se je stranka udeleževala sodnih postopkov, za odločitev niso relevantni.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Predlogu se ugodi in se tožnico oprosti plačila sodnih taks v tem upravnem sporu.

Obrazložitev

Z odločbo št. 42903-00024/2005-24-ST z dne 6. 7. 2005 je prvostopni organ tožnici naložil, da mora plačati sodno takso v znesku 10.200,00 SIT, kazensko takso v znesku 5.100,00 SIT in takso za opomin v znesku 1.700,00 SIT, skupaj 17.000,00 SIT, in sicer v 15 dneh od prejema odločbe na v njej navedeni račun, sicer se bo taksa izterjala prisilno, pritožba pa ne zadrži izvršitve odločbe. V obrazložitvi odločbe prvostopni organ navede, da ga je Okrajno sodišče v Ljubljani s sporočilom št. 0008 I 1999/09315 z dne 5. 7. 2004 obvestilo, da v zadevi pod omenjeno opravilno številko tožnica, kljub opominu sodišča, ki ji je bil vročen 6. 9. 2003, takse v predpisanem roku ni plačala. Zato mora na podlagi 29. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 20/04-u.p.b., v nadaljevanju: ZST) plačati še 50% pribitka kot kazensko takso in tudi sodno takso za opomin. - Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT 499-25-159/2005-2 z dne 8. 11. 2007 pritožbo tožnice zoper prvostopno odločbo zavrnilo ter ugotovilo, da stroški postopka niso bili priglašeni. V obrazložitvi odločbe drugostopni organ odgovarja na pritožbene ugovore in ob tem dopolni razloge prvostopnega organa. V dejanskem pogledu ugotavlja, da je bila prvostopna odločba izdana na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 0008 I 1999/09315 (in pri tem pravilno navede datum tega obvestila, to je 15. 6. 2004), iz katerega je razvidno, da tožnica kot taksna zavezanka v izvršilni zadevi upnika A. p.o. zaradi izterjave 39.050,00 SIT, kljub opominu, ki ji je bil izdan po 26. členu ZST in vročen dne 6. 9. 2003, ni plačala sodne takse v višini 10.200,00 SIT za ugovor in sklep o ugovoru ter še 1.700,00 SIT po tar. št. 37 za opomin. Kot pravno podlago odločitve pa navede določbe 1. in 2. odstavka 29. člena ZST ter nato 1. odstavka 3. člena, 1. in 2. odstavka 4. člena in 18. člena istega zakona. V zvezi z zatrjevanjem tožnice, da ne ve, za kakšno takso gre, in da ne dolguje ničesar, pojasni, da je, kot je razvidno iz obvestila Okrajnega sodišča, taksna obveznost nastala v zvezi z vloženim ugovorom in izdanim sklepom o njem ter opominom, ki je bil tožnici vročen 6. 9. 2003. Ko davčni organ prejme tovrstno obvestilo, mora izdati odločbo o naložitvi plačila sodnih taks. V zvezi z navedbami tožnice, da je brez rednih prihodkov, na socialni podpori in da ni v stanju reševanja finančne situacije, pojasni, da ZST v določbah 11. do 17. člena sicer ureja taksno oprostitev, o kateri pa odloča sodišče (s sklepom) in ne davčni organ. Glede na zakonsko ureditev bi tožnica morala pri pristojnem sodišču podati predlog za taksno oprostitev, pri čemer pa drugostopni organ opozarja na določbo 1. odstavka 14. člena ZST, po kateri sklep o oprostitvi učinkuje le od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katere je po določbah ZST nastala obveznost tega dne ali pozneje.

Z odločbo št. 42903-00155/2005-24-ST z dne 6. 7. 2005 pa je bilo tožnici naloženo, da plača sodno takso v znesku 11.400,00 SIT, kazensko takso v znesku 5.700,00 SIT in takso za opomin v znesku 1.900,00 SIT, skupaj 19.000,00 SIT, prav tako v 15 dneh od prejema odločbe na v njej navedeni račun, ker se bo sicer taksa izterjala prisilno, pritožba pa ne zadrži izvršitve odločbe. V obrazložitvi te odločbe prvostopni organ navede, da ga je Okrajno sodišče v Ljubljani s sporočilom št. 0008 I 2003/03719 z dne 25. 11. 2004 obvestilo, da v zadevi pod navedeno opravilno številko tožnica kot taksna zavezanka, kljub opominu sodišča, ki ji je bil vročen 14. 2. 2004, takse ni plačala v predpisanem roku. Tako mora na podlagi 29. člena ZST plačati še 50% pribitka nanjo kot kazensko takso in tudi sodno takso za opomin. - Ministrstvo za finance je z odločbo št. DT 499-25-150/2007-2 z dne 8. 11. 2007 pritožbo tožnice zoper navedeno odločbo zavrnilo ter ugotovilo, da stroški postopka niso bili priglašeni. Tudi v obrazložitvi te odločbe drugostopni organ ob presoji pritožbenih ugovorov dopolni razloge prvostopne odločbe. V dejanskem pogledu ugotavlja, da je bila prvostopna odločba izdana na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 0008 I 2003/03719 (in tudi tu navede pravilni datum obvestila, to je 15. 11. 2004), iz katerega je razvidno, da tožnica kot taksna zavezanka v izvršilni zadevi upnika B. d.d. zaradi izterjave 72.644,00 SIT, kljub opominu, izdanem po 26. členu ZST, ki ji je bil vročen 14. 2. 2004, ni plačala sodne takse v višini 11.400,00 SIT za ugovor in za sklep o ugovoru ter v višini 1.900,00 SIT po tar. št. 37 ZST za opomin. Pravno podlago za odločitev pa vidi v določbah 1. in 2. odstavka 29. člena ter 1. odstavka 3. člena, 1. in 2. odstavka 4. člena in 18. člena ZST. V zvezi s pritožbenim ugovorom tožnice, da sredstev za plačilo takse nima, se enako kot zgoraj sklicuje na določbe ZST o taksni oprostitvi.

Tožnica se s tem ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu. Ob sklicevanju na zdravstveno stanje predlaga, da se jo plačila sodnih taks oprosti. Pojasnjuje, da nima dovolj sredstev niti za preživetje in da telefona ne uporablja, ter navaja razloge, zaradi katerih se je morala udeleževati sodnih izvršilnih postopkov.

Tožena stranka z odgovorom na tožbo sodišču pošilja upravne spise zadev.

Glede na vsebino tožbenih navedb, iz katerih izhaja, da se tožnica primarno ne strinja z odločitvama, da se ji naloži plačilo sodnih taks, in upoštevaje določbe 1. in 2. odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nasl.), je sodišče tožbo obravnavalo kot tožbo zoper uvodoma navedeni prvostopni odločbi z dne 6. 7. 2005. Skladno z določbo 5. odstavka 17. člena ZUS-1 je toženka v obravnavanem upravnem sporu Republika Slovenija, zastopa pa jo Ministrstvo za finance.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijani prvostopni odločbi, s katerima je bilo tožnici naloženo plačilo sodnih taks, sta bili izdani na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 0008 I 1999/09315 z dne 15. 6. 2004 (iz katerega izhaja, da tožnica kot taksna zavezanka v izvršilni zadevi upnika A. p.o., zaradi izterjave 39.050,00 SIT, kljub dne 6. 9. 2003 vročenemu opominu, ni plačala sodne takse v višini 10.200,00 SIT za ugovor in sklep o ugovoru ter 1.700,00 SIT po tar. št. 37 za opomin) oziroma na podlagi obvestila Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 0008 I 2003/03719 z dne 15. 11. 2004 (iz katerega izhaja, da tožnica kot taksna zavezanka v izvršilni zadevi upnika B. d.d., zaradi izterjave 72.644,00 SIT, kljub dne 14. 2. 2004 vročenemu opominu, ni plačala sodne takse v višini 11.400,00 SIT za ugovor in sklep o ugovoru ter 1.900,00 SIT po tar. št. 37 za opomin). - Po določbah 29. člena ZST v primeru, če taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki je določen v 26. členu tega zakona (to je v 15 dneh od vročitve naloga oziroma opomina za plačilo sodne takse), sporoči sodišče to v nadaljnjem roku 15 dni pristojnemu davčnemu uradu, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče, naj takso prisilno izterja, na spisu pa zaznamuje, da je omenjeni organ obveščen o neplačani taksi. Ko prejme pristojni davčni urad sporočilo, izda odločbo, s katero naloži taksnemu zavezancu, naj v 15 dneh od prejema odločbe plača dolžno sodno takso in 50% pribitka nanjo kot kazensko takso. - Glede na povedano je bilo tudi po presoji sodišča na podlagi navedenih sodnih naznanil tožnici utemeljeno naloženo plačilo (redne) sodne takse v znesku 10.200,00 SIT, 50% pribitka nanjo kot kazenska taksa v znesku 5.100,00 SIT in taksa za opomin v znesku 1.700,00 SIT, skupaj 17.000,00 SIT (prvostopna odločba št. 42903-00024/2005-24-ST) ter plačilo (redne) sodne takse v znesku 11.400,00 SIT, 50% pribitka nanjo kot kazenska taksa v znesku 5.700,00 SIT in taksa za opomin v znesku 1.900,00 SIT, skupaj 19.000,00 SIT (prvostopna odločba št. 42903-00155/2005-24-ST). Pri naložitvi oziroma izračunu taksnih obveznosti so bile, upoštevaje v obvestilih navedeno vrednost zahtevkov - terjanih zneskov, glede števila taksnih točk pravilno upoštevane: za ugovor(a) zoper sklep o izvršbi določbe 4. odstavka tar. št. 3 v zvezi z 2. odstavkom tar. št. 1, za sklep(a) o ugovoru določbe 3. odstavka v zvezi s 1. odstavkom tar. št. 2 ter za opomin(a) določbe tar. št. 37 ZST. Tudi glede vrednosti točk, ki so bile upoštevane pri izračunu, kršitev zakona, ki bi šle v škodo tožnici, ni zaslediti (prim. 7. člen ZST). Izrek, da pritožba ne zadrži izvršitve prvostopnih odločb, je utemeljen v določbi 1. odstavka 121. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-1, Uradni list RS, št. 54/04 in nasl.), ki se uporablja tudi glede naložitve plačila taksnih obveznosti. Sicer pa se sodišče strinja z razlogi izpodbijanih odločb, kot jih dopolni drugostopni organ, in se nanje tudi sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1). Tožnici, glede na njene navedbe, pojasnjuje še, da obveznost plačati sodno takso izhaja iz samega zakona: takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost, ta pa nastane s samim dejanjem v sodnem postopku, na katerega je vezan njen nastanek (npr. z izročitvijo vloge sodišču itn. - glej 1. in 2. odstavek 4. člena ZST). Glede na tako zakonsko ureditev (tudi sicer pavšalni) pri/tožbeni razlogi, zakaj se je stranka udeleževala sodnih postopkov, za odločitev niso relevantni; prav tako ne (prvič šele v tožbi navedeno) zatrjevanje, da telefona ne uporablja. Na drugačno odločitev o izpodbijanih odločbah ne more vplivati niti sklicevanje tožnice na slabo dohodkovno oziroma finančno stanje. Kot izhaja že iz razlogov drugostopnega organa, ZST sicer omogoča oprostitev plačila sodnih taks. Na podlagi 1. odstavka 13. člena ZST se v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. O oprostitvi odloča sodišče, pri katerem se vodi postopek, v zvezi s katerim so nastale taksne obveznosti, vendar ne po uradni dolžnosti, ampak le na predlog stranke (3. odstavek 13. člena ZST, prim. tudi 3. odstavek 14. člena istega zakona). Ta predlog pa je treba, če naj stranka z njim uspe, podati pravočasno. Po določbi 1. odstavka 14. člena ZST namreč sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala obveznost tega dne ali pozneje. Da bi tožnica v izvršilnih postopkih pri Okrajnem sodišču sploh podala tak predlog, iz spisov ne izhaja in tega niti sama ne zatrjuje. Kasneje (v pritožbah zoper prvostopni odločbi oziroma v obravnavani tožbi) predlagana taksna oprostitev pa, glede na zakonsko ureditev, do drugačne odločitve ne more privesti.

Po navedenem je sodišče presodilo, da so tožbeni ugovori neutemeljeni, izpodbijani odločbi pa sta pravilni in zakoniti, zato je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 (sodba pod 1. točko izreka). Sodišče je odločalo brez glavne obravnave, saj v upravnem postopku ugotovljena dejstva, ki so pomembna za odločitev, niso bila konkretizirano prerekana (1. odstavek 59. člena ZUS-1).

Izjavo tožnice, da podaja predlog za oprostitev plačila sodnih taks, je sodišče obravnavalo (tudi) kot predlog, naj se jo oprosti plačila sodnih taks, nastalih v tem upravnem sporu. Glede na navedbe tožnice in podatke v spisih je ocenilo, da bi plačilo sodnih taks v tem upravnem sporu občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se preživlja tožnica, ter zato na podlagi 1. odstavka 13. člena ZST (v zvezi s prehodno določbo 39. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1, Uradni list RS, št. 37/08) odločilo, kot je razvidno iz sklepa pod 2. točko izreka.