Jedro

Tožničina vloga je bila zavrnjena, ker je tožnica umetno oblikovala situacijo, v kateri sicer formalno izpolnjuje pogoje javnega razpisa, ne pa njegovega namena, to je medgeneracijskega prenosa kmetije s ciljem povečanja konkurenčnosti brez umetne ustvaritve okoliščin za pridobitev sredstev.

Dejanja, ki so sicer skladna z veljavnimi predpisi, vendar pa kot celota kažejo, da cilj ni bil vzpostavitev samostojnega kmetijskega gospodarstva in povečanje njegove konkurenčnosti, pač pa je tožnica pogoje za pridobitev ugodnosti po javnem razpisu ustvarila umetno v sodelovanju s svojim možem in v nasprotju s cilji te zakonodaje. Zato je bila pravilna odločitev tožene stranke, da njeno vlogo zavrne.

Toženi stranki ni treba izkazovati samega namena zlorabe pravice pridobitve sredstev na strani tožnice, temveč za to zadošča ugotovitev s stopnjo verjetnosti (in ne gotovosti) umetne ustvaritve položaja, ki izhaja iz vrste medsebojno povezanih objektivnih elementov.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju organ) je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo tožnice, s katero se je prijavila na Javni razpis za podukrep M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2018 (Uradni list RS št. 68/18 in 82/18, v nadaljevanju Javni razpis). V obrazložitvi svoje odločitve je pojasnila, da se sredstva iz tega podukrepa odobrijo po postopku in pod pogoji, kot so navedeni v Uredbi o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 - 2020 (Uradni list RS, št. 55/15, 38/16, 84/16, 19/17 in 66/18, v nadaljevanju Uredba) in Javnem razpisu, tožnica pa teh pogojev ne izpolnjuje. Organ v nadaljevanju ugotavlja, da je tožnica s prevzemom lastniških parcel in KMG-MID 123456789 (v nadaljevanju KMG-MID 123456789) od svoje mame umetno ustvarila pogoje za prijavo na javni razpis z namenom, da bi obšla pogoj iz 3. točke prvega odstavka 6. člena Uredbe. Tožnica je 13. 3. 2017 postala nosilka KMG-MID 123456789. Nosilka tega KMG-MID je bila pred tem C. C., ki je 17. 1. 2017 umrla. KMG-MID 123456789 takrat ni imel vpisanih nobenih GERKov in je bil v postopku ukinjanja oz. izbrisa. Tožnica je že neuspešno kandidirala na prejšnjem Javnem razpisu za leto 2017, kjer je bila njena vloga zavrnjena zaradi umetnega ustvarjanja pogojev, njena pritožba pa je bila na drugostopenjskem organu zavrnjena kot neutemeljena. Organ je tožnico pozval k obrazložitvi stvarnega stanja 10. 6. 2019, 20. 6. 2019 je tožnica odgovorila, da njena babica C. C. po smrti dedka v letu 2003 ni mogla več kmetovati, zato je zemljišča dala v najem D. D. Kmetija je imela v lasti okrog 3 ha zemljišč, od katerih je 2,15 ha kmetijskih zemljišč in 0,85 ha gozda. V letu 2015 je kmetijo D. D. prevzel njegov sin E. E. in kandidiral za mladega prevzemnika kmetije in pri tem uveljavljal tudi najete površine od C. C. Po smrti babice 2017 je vsa zemljišča prejela strankina mama H. H. in jih s pogodbo o preužitku prenesla na tožnico. KMG-MID na tej kmetiji je bil v ukinjanju, saj na njem ni bilo GERKov in kmetijske pridelave. Stranka je s svojim možem živela na naslovu ..., ki je od kmetije babice C. C. oddaljena 500 m. Ker je domačijo, na kateri je živel njen mož B. B., prevzel njegov brat F. F., sta želela ustvariti svojo kmetijo. Kmetijo sta pridobila s pogodbo o preužitku, lastnik pa je postal njen mož. Ta kmetija je velika okrog 5 ha. Ker ima stranka pogoje za mlado prevzemnico, je prevzela babičino kmetijo in kandidirala na razpis za mlado prevzemnico. Nadalje organ ugotavlja, da je tožnica oživila KMG-MID 123456789, ki je bil v ukinjanju, njen mož B. B. pa je ukinil svoj KMG-MID 987654321 (v nadaljevanju KGM-MID 987654321) z namenom umetno ustvariti pogoje za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore iz Javnega razpisa. Dejansko KMG-MID 123456789 in 987654321 predstavljata isto kmetijsko gospodarstvo, ki je v skladu s drugim odstavkom 3. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo in ima enotno vodstvo, naslov ali sedež ter ime ali firmo. Tožnica je skupaj s svojim možem usklajeno delovala pri oživitvi KMG-MID 123456789 in ukinitvi KMG-MID 987654321 z namenom zaobiti pogoje iz 1. točke tretjega odstavka 6. člena Uredbe in na ta način pridobiti nepovratna sredstva, čeprav skupaj z možem ves čas živi in kmetuje na istem kmetijskem gospodarstvu na naslovu ... To dokazuje tudi dejstvo, da se obe investiciji, ki ju stranka navaja v svojem odgovoru na poziv, izvajata na nepremičninah, katerih lastnik je njen mož B. B. Tožnica je tako s prevzemom lastniških parcel in KMG-MID 123456789 od svoje mame umetno ustvarila pogoje za prijavo na Javni razpis z namenom, da bi obšla pogoj iz 3. točke prvega odstavka 6. člena Uredbe. Lastnik večjega dela kmetijskega gospodarstva, ki ga stranka upravlja v okviru KMG-MID 123456789, je namreč njen mož B. B., ki je s stranko usklajeno deloval in z istim namenom ukinil svoj KMG-MID 987654321. Javni razpis v točki 11.3. določa, da v skladu s 60. členom Uredbe 1306/2013/EU (v nadaljevanju Uredba EU) Agencija ne odobri vlog za pomoč in zahtevkov za izplačilo iz 13. poglavja tega javnega razpisa, če ugotovi, da je upravičenec umetno ustvaril pogoje za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore, saj tako ustvarjeni pogoji niso v skladu s cilji podukrepa 6.1, in sicer izboljšanje starostne strukture nosilcev kmetijskih gospodarstev in izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev. S prenosom GERK-ov iz KMG-MID 987654321 na KMG-MID 123456789 je bila konkurenčnost KMGMID 987654321 poslabšana, konkurenčnost tožničinega KMG-MID pa izboljšana, vendar se učinek takega izboljšanja konkurenčnosti zaradi poslabšanja konkurenčnosti KMG-MID 987654321 izniči, zato cilj podukrepa izboljšanje konkurenčnosti posledično ni dosežen. Prav tako ni bil dosežen cilj izboljšanje starostne strukture nosilcev kmetijskih gospodarstev, saj je tožnica navidezno sicer prevzela KMG-MID 123456789 od svoje mame, ki pa je bil ob prevzemu neaktiven in v ukinjanju. Dejansko pa se tožnica že dlje časa ukvarja s kmetijsko dejavnostjo skupaj s svojim partnerjem na skupnem kmetijskem gospodarstvu na naslovu ... Te ugotovitve dodatno potrjuje tožničina navedba, da se je njen partner odločil, da bo ukinil svoje kmetijsko gospodarstvo in bo vse površine v upravljanje prejela tožnica.

2. Tožnica je zoper odločitev organa vložila pritožbo, ki pa jo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) zavrnilo, sklicujoče se na to, da je tožnica umetno ustvarila pogoje za pridobitev podpore, kar je v nasprotju s cilji Javnega razpisa, in sicer na to nakazuje njeno ravnanje s prenosom zemljišč, ukinitev KMG-MID njenega moža, s postopkom prevzema kmetije, spremembo prebivališča in postopkom povečanja površin. Ravno skupek teh ravnanj pa predstavlja zlorabo kot potencialne prejemnice pomoči. Sklicuje se na sodno prakso Sodišča EU (v nadaljevanju SEU)1. Poudarja, da tožnica ni dosegla ciljev podukrepa, in sicer izboljšanja starostne strukture nosilcev kmetijskih gospodarstev, saj se je dejansko s svojim partnerjem že dlje časa ukvarjala s kmetijsko dejavnostjo na skupnem kmetijskem gospodarstvu na naslovu ..., poleg tega je partner ukinil svoje KMG-MID in bo vse površine v upravljanje prejela tožnica. S prenosom GERKov iz KGM-MID 987654321 na 123456789 je bila konkurenčnost KGM-MID 987654321 poslabšana, konkurenčnost tožničinega KGM-MID 123456789 pa sicer izboljšana, vendar se tak učinek izniči, zato cilj podukrepa ni dosežen. Gre za enotno kmetijsko gospodarstvo, ki se je sicer formalno vodilo pod dvema številkama KMG, vendar ni moč slediti navedbam, da sta bili to dve samostojni kmetiji (že zaradi dejstva skupnih kmetijskih zemljišč). Tudi starostna struktura ni bila izboljšana, saj je tožnica prevzela sicer KMG-MID 123456789 od svoje mame, ki pa je bil v postopku ukinjanja in je bila kmetija neaktivna, tožnica pa se je pred tem že ukvarjala s kmetijsko dejavnostjo skupaj z možem. Gre sicer za ravnanje skladno s predpisano določbo Javnega razpisa, vendar na takšen način, da ni izpolnjen cilj podukrepa. Ustvarjeni so bili lažni pogoji za pridobitev koristi, ki ni skladna s cilji te sheme, kot v primerljivi zadevi Upravnega sodišča RS št. III U 141/2017. Zato je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

3. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo, ki jo vlaga iz vseh toženih razlogov, sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in ugotovi, da tožnici pripadajo nepovratna sredstva iz naslova podukrepa, podredno pa, da izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške postopka.

4. Tožnica nasprotuje stališču organa, da sta z možem usklajeno delovala, ko sta oživila kmetijsko gospodarstvo tožničine babice in hkrati ukinila moževo kmetijsko gospodarstvo. Poudarja, da so vsa njena delovanja posledica življenjskih okoliščin in hkrati želje upravljati s kmetijskim gospodarstvom, ki bo razvojno naravnano. Pojasnjuje, da je kmetijo na podlagi pogodbe o preužitku prejela od svoje mame, ki jo je podedovala od svoje mame (njene babice), ki je umrla v letu 2017. KMG-MID na tej kmetiji je bil res v ukinjanju, saj kmetija ni imela GERKov in ni bilo kmetijske pridelave. Mož je pred oddajo vloge na javni razpis imel kmetijo, ki pa je bila manjša, zato sta registrirala tudi dopolnilno dejavnost: predelava mesa. Ker je bila moževa kmetija premajhna, če sta hotela rediti dovolj prašičev in sama zagotavljati zadostno količino krme, sta se odločila obe kmetiji združiti in možev KMG-MID (987654321) ukiniti. Mož ni nikoli kandidiral na javni razpis. Z možem tako obdelujeta površine, ki prestavljajo kmetijsko gospodarstvo s KMG-MID 123456789. Odločila sta se tudi za nadaljnja vlaganja in razvoj kmetijskega gospodarstva, saj gradita nov hlev za prašiče. Z razvojnimi cilji iz poslovnega načrta zagotavlja tako izboljšanje starostne strukture nosilcev, kot izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev. Življenjske razmere, kamor sodijo tudi smrti sorodnikov in dogovori med dediči, kdo bo obdeloval lastnino prednikov ter odločitev za razširitev in razvoj kmetije, so pripeljali do poteka dogodkov, ki jih je upravni organ ovrednotil kot umetno ustvarjanje pogojev. Opozarja na širino pojma umetno ustvarjanje pogojev in s tem široke možnosti organa, da lahko znotraj svojih diskrecijskih pravic čisto možen in zakonit potek dogodkov napačno interpretira. Meni, da je organ neutemeljeno in premalo argumentirano oblikoval stališče, da namerno ustvarja pogoje za izpolnjevanje zahtev iz javnega razpisa. Smatra, da je treba opredeliti tako objektivne kot subjektivne elemente, da gre za umetno ustvarjanje pogojev. Njeno osebno vodilo je bilo prevzeti kmetijo babice in tu vzpostaviti kmetijsko gospodarstvo, ki bo rentabilno in razvojno naravnano. Nikakor ni bilo njeno vodilo, da samo vzpostavi razmere, s katerimi bodo izpolnjeni pogoji za pridobitev sredstev. Nikakor ne more prevzeti teze, da je njen način gospodarjenja goljufiv in da je vseskozi obstajal njen namen, da izkrivlja dejstva z namenom pridobitve sredstev. Tožnica trdi, da subjektivni kriterij zagotovo ni bil izpolnjen. Prav tako izkazuje utemeljen dvom v izpolnjenost objektivnih kriterijev, da cilji javnega razpisa in Uredbe niso bili izpolnjeni, saj se je z njenim prevzemom babičine kmetije izboljšala tako starostna struktura nosilca kmetijskega gospodarstva kot konkurenčnost kmetijskega gospodarstva.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožničine navedbe in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno. Vztraja pri svoji odločitvi in navaja, da je v podobnih primerih izoblikovana tudi sodna praksa, ki je do ravnanje odklonilna2, kar pomeni, da z oblikovanjem življenjskih situacij (prepisi zemljišč, ustanavljanje KMG, družinska razmerja, sočasnost ravnanj udeležencev) upravičenci sicer izpolnjujejo pogoje, vendar pa je bil namen tega zgolj kandidiranje za sredstva. Tožnica bi lahko cilj kmetovanja izpolnila tudi preko predhodno oblikovane (moževe) kmetije in je evidentiranje tožnice kot nove nosilke zgolj formalistično dejanje v evidencah državnih organov. Prav tako cilji niso bili doseženi: starostna struktura se ni spremenila, saj je namesto moža nosilka postala tožnica.

6. Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo 24. 6. 2022, kjer je snemalo navedbe strank in pooblaščencev ter snemalo izpovedbo tožnice. Strankam je nato dalo rok za ugovor zoper prepis zapisnika v skladu s 125. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Po podatkih sodnega spisa je bil prepis zvočnega posnetka glavne obravnave najkasneje vročen pooblaščencu tožnika, in sicer 6. 7. 2022. Tako je 5 dnevni rok za ugovor zoper prepis zapisnika potekel 11. 7. 2022. Sodišče je sodno odločbo tako izdalo 12. 7. 2022, to je z dokončnostjo zapisnika o opravljenem naroku za glavno obravnavo.

7. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo v dokaznem postopku vpogledalo in prebralo listine upravnega spisa ter sodnega spisa, in sicer predložene listinske priloge tožnika A1 – A3 (A1: drugostopenjska odločba, A2 in A3: izpodbijana prvostopenjska odločba)3 in zaslišalo tožnico.

**K I. točki izreka:**

8. Tožba ni utemeljena.

9. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi je odločitev utemeljena in z razlogi, s katerimi pritožbeni organ zavrne pritožbene ugovore, zato se po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena ZUS-1 nanje sklicuje in jih ne ponavlja. V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

10. Med strankama ni sporno, da je tožnica postala nosilka KMG-MID 123456789 13. 3. 2017 (kmetijo je na podlagi pogodbe o preužitku pridobila od svoje mame, ta pa jo je podedovala od svoje mame, tožničine babice, ki je januarja 2017 umrla). Ni sporno, da je bil KMG-MID 123456789 v tistem času v ukinjanju, ker kmetija ni imela GERKov in ni bilo kmetijske pridelave (sam postopek ukinjanja pa se je po smrti tožničine babice sicer pričel po uradni dolžnosti). Nadalje med njima ni sporno, da je tožnica v upravljanje v času oddaje vloge na Javni razpis GERKe pridobila od KMG-MID 987654321, katerega nosilec je bil njen partner (ker tožnica o njem govori kot o možu, v nadaljevanju zato mož), ta je KGM-MID 987654321 kasneje tudi ukinil. Prav tako ni sporno, da je pri slednjem KMG-MID (987654321) tožnica kmetovala skupaj z možem do ustanovitve lastnega KMG-MID (123456789), pri KGM-MID 987654321 je bila registrirana tudi dopolnilna dejavnost – predelava mesa.4 Med strankama nadalje ni sporno, da je tožnica imetnica oz. da obdeluje tudi zemljišča, ki so nekdaj pripadala KMG-MID 9876543215, še več, iz njenega zaslišanja in upravnega spisa (njeno pojasnilo organu z dne 21. 6. 2019) izhaja, da na zemljiščih, ki so last njenega moža, izvaja tudi investicije (npr. izgradnja hleva za prašiče).

11. Opisano dejansko stanje med strankama ni sporno, sporna pa je uporaba določb Uredbe in Javnega razpisa na navedeno dejansko stanje. Tožnica namreč meni, da so njena delovanja posledica življenjskih okoliščin in želje upravljati s kmetijskim gospodarstvom, ki bo razvojno naravnano, medtem ko tožena stranka v navedenih življenjskih okoliščinah (prepisi zemljišč, ustanavljanje KMG, družinska razmerja, sočasnost ravnanj udeležencev) vidi umetno ustvaritev pogojev za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore. Ker tako ustvarjeni pogoji posledično niso v skladu s cilji podukrepa 6.1., je tožena stranka zavrnila vlogo-prijavo tožnice na Javni razpis skladno s 60. členom Uredbe EU.

12. Uredba je bila sprejeta z namenom izvajanja pomoči za zagon dejavnosti za mlade kmete, to je za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti (prvi odstavek 1. člena in 4. člen Uredbe). Upravičenec do te podpore je, med drugim, mladi kmet, ki je edini nosilec kmetijskega gospodarstva ter prvič vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo (prvi odstavek 5. člena Uredbe). Kot vzpostavitev kmetije se šteje, da je upravičenec postal izključni lastnik kmetije in je kot lastnik kmetije vpisan v zemljiški knjigi; da je vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva - kmetije; in da je vzpostavil knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo (peti odstavek 5. člena Uredbe). Kmetijo sestavljajo zemljišča in pripadajoči objekti, ki so na območju Republike Slovenije, vključno s pripadajočo vgrajeno opremo (drugi odstavek 6. člena Uredbe). Upravičenec do podpore, mora, poleg doslej navedenega, izpolnjevati tudi pogoje, določene v 6. členu Uredbe. Če je upravičenec fizična oseba, mora ta postati lastnik kmetijskega gospodarstva z medgeneracijskim prenosom ali nakupom kmetijskega gospodarstva, kar dokazuje z listinami, in sicer izročilno pogodbo, darilno pogodbo, pogodbo o preužitku, pravnomočnim sklepom o dedovanju, pogodbo o dosmrtnem preživljanju s priloženo smrtovnico ali kupoprodajno pogodbo (1. točka prvega odstavka 6. člena Uredbe).

13. Postopek pridobitve nepovratnih sredstev določa Uredba v III. poglavju. Sredstva se razpišejo z zaprtim javnim razpisom, ki se objavi v Uradnem listu RS, razpisna dokumentacija z navodili za izpolnjevanje obrazcev pa na spletni strani ministrstva (12. člen Uredbe). Obravnava oddane vloge se prične s preveritvijo njene popolnosti in se nato, kolikor je popolna in izpolnjuje vstopne pogoje, oceni na podlagi meril, določenih z Uredbo in javnim razpisom (15. člen Uredbe). Opisanim določbam Uredbe je sledil Javni razpis, na katerega se je prijavila tudi tožnica. Ta je določil, da je predmet razpisane podpore dodelitev nepovratnih sredstev mladim kmetom za vzpostavitev kmetije in kmetijske dejavnosti (1. točka Javnega razpisa). Upravičenec do podpore je mladi kmet, ki je edini nosilec kmetijskega gospodarstva, ki na dan oddaje vloge na javni razpis star od 18 do vključno 40 let, ki ima ustrezno poklicno znanje in usposobljenost in ki prvič vzpostavlja kmetijo (3. točka Javnega razpisa v zvezi s 5. členom Uredbe). Kot enega od pogojev za pridobitev podpore je Javni razpis določil, da mladi kmet postane lastnik kmetije z medgeneracijskim prenosom ali nakupom, kot to določa prej citirana določba 1. točke prvega odstavka 6. člena Uredbe (4. točka Javnega razpisa).

14. Tožena stranka je pri odločanju izhajala iz 60. člena Uredbe EU, ki določa, da prvostopenjski organ ne sme odobriti nobene ugodnosti na podlagi področne kmetijske zakonodaje fizičnim ali pravnim osebam, v zvezi s katerimi je ugotovljeno, da so bili pogoji za pridobitev takšnih ugodnosti ustvarjeni umetno in v nasprotju s cilji te zakonodaje. Kot je opozorilo Vrhovno sodišče v sklepu X Ips 2/2021 z dne 26. 4. 2022, je pojem umetno ustvarjenih pogojev razložilo sodišče SEU v sodbi C-434/12 Slančeva sila.6 Besedilo določbe, na katerega se nanaša razlaga SEU, je bilo kljub nekaterim razlikam po vsebini praktično enako zdaj veljavnemu in se je glasilo: "Ne glede na kakršne koli posebne določbe se plačilo ne izplača upravičencem, za katere se ugotovi, da so ustvarili lažne pogoje, potrebne za pridobitev takih plačil, da bi pridobili korist v nasprotju s cilji sheme podpore". Po presoji Vrhovnega sodišča gre zato za pojme oziroma pravne standarde, ki so že bili predmet razlage SEU, zato se je pri odločitvi oprlo na to razlago.

15. SEU je v sodbi C-434/12 zavzelo stališče, da mora biti za uporabo navedene določbe ugotovljen obstoj tako objektivnega kot tudi subjektivnega elementa. Glede prvega mora iz objektivnih okoliščin posameznega primera izhajati, da cilja, ki mu sledi izplačilo kmetijske ugodnosti, ni mogoče doseči. Za obstoj subjektivnega elementa pa je treba na podlagi objektivnih dokazov priti do sklepa, da je z ustvarjanjem lažnih pogojev, katerih izpolnitev se zahteva za pridobitev plačila kmetijske ugodnosti, prosilec nameraval priti izključno do koristi, ki ni skladna s cilji te ugodnosti. Glede tega se sodišče lahko opre ne le na elemente, kot so pravne, ekonomske oziroma osebne povezave med osebami, ki so vpletene v podobne investicijske projekte, temveč tudi na znamenja, ki kažejo na namerno usklajevanje med temi osebami. Gre torej za splošno opredelitev elementov zlorabe, ki izhajajo iz sodne prakse SEU.7 Pri tem je v konkretnih zadevah bistveno, da ugotovljena dejstva omogočajo preizkus obstoja konstitutivnih elementov zlorabe, zlasti ali so gospodarski subjekti izvedli povsem formalne ali umetne transakcije, ki nimajo nobene ekonomsko poslovne utemeljitve, s poglavitnim namenom, da so deležni koristi, ki jim ne pripadajo.

16. Vrhovno sodišče je v sklepu X Ips 2/2021 poudarilo, da je uporaba 60. člena Uredbe EU izrecno vezana na odobritev ugodnosti "fizičnim ali pravnim osebam, v zvezi s katerimi je ugotovljeno, da so bili pogoji za pridobitev takšnih ugodnosti ustvarjeni umetno (...)". Umetno ustvarjeni pogoji se morajo torej nanašati na osebo, ki skuša na njihovi podlagi te ugodnosti pridobiti, vzpostavljeni pa morajo biti zaradi pridobitve te ugodnosti.8

17. Sodišče glede na navedeno ugotavlja, da so umetno ustvarjeni pogoji tisti pogoji, ki sicer formalno ne pomenijo kršitve črke predpisa, kot celota pa nasprotujejo namenu oziroma cilju, zaradi katerega so bili postavljeni in zato ne morejo uživati pravnega varstva. Sodišče "umetno ustvarjanje pogojev" razume kot tisto aktivnost, s katero stranka sicer prikaže izpolnjevanje pogojev za pridobitev podpore po Javnem razpisu, vendar pa ne z namenom, kot ga zasleduje Uredba, to je z namenom, da s pomočjo nepovratnih sredstev vzpostavi kmetijsko gospodarstvo in poveča njegovo konkurenčnost. Ker je kmetijsko gospodarstvo organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot ter se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo (2. točka 3. člena ZKme-1), je torej cilj podpore mladim kmetom po Uredbi v tem, da kmetijsko gospodarstvo preide v upravljanje mladega kmeta, bodisi z medgeneracijskim prenosom bodisi z nakupom in da se tako prevzetemu kmetijskemu gospodarstvu poveča konkurenčnost. Stranka, ki takim ciljem ne sledi, do podpore ne more biti upravičena, pa četudi izpolnjuje formalne pogoje iz Javnega razpisa. Javni razpis je namreč materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev in zato lahko uspešno kandidira le tisti prijavitelj, ki v trenutku prijave izpolnjuje pogoje, določene z javnim razpisom, torej tudi pogoj, da ni umetno ustvaril pogojev za pridobitev podpore. S tem je zagotovljena tudi ustavna pravica enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS ter se odraža v enakopravnem obravnavanju vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili na isti javni razpis in to na podlagi enakih pogojev in jasnih meril za vse.9 Pridobitev nepovratnih sredstev na podlagi javnega razpisa je sicer negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in meril, torej zgolj pričakovanje in ne pravica.10

18. Tožena stranka je v izpodbijani in drugostopenjski odločbi pojasnila, da je tožničino vlogo zavrnila zato, ker je tožnica umetno oblikovala situacijo, v kateri sicer formalno izpolnjuje pogoje Javnega razpisa, ne pa njegovega namena, to je medgeneracijskega prenosa kmetije s ciljem povečanja konkurenčnosti brez umetne ustvaritve okoliščin za pridobitev sredstev Javnega razpisa. Iz tretjega odstavka 6. člena Uredbe izhaja, da medgeneracijski prenos pomeni prenos kmetije, z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno s pripadajočimi objekti, ki so namenjeni opravljanju kmetijske dejavnosti. V zadevi ni sporno, da je tožnica pri svojem KGM-MID vse GERK-e pridobila od KMG-MID 987654321 (katere nosilec je bil njen mož), prav tako je od istega KMG-MIDa, pri katerem je prej sicer sodelovala pri kmetovanju, pridobila v upravljanje vsa zemljišča (skupaj z zemljišči svojega KMG-MID 123456789 je tako izpolnila pogoj iz 4. točke prvega odstavka 6. člena Uredbe, po katerem mora imeti fizična oseba, ki vzpostavlja kmetijsko gospodarstvo, v upravljanju najmanj 6 ha PKP; njena kmetija KMG-MID 123456789 je imela prej po njenih trditvah okrog 3 ha, po njeni izpovedbi pa okoli 3-4 ha skupaj). Moževo kmetijsko gospodarstvo KMG-MID 987654321 se je nato ukinilo. Takega načina prenosa ni mogoče šteti za uresničitev namena Javnega razpisa, kot izhaja iz določb Uredbe in kar je tožena stranka v izpodbijani in drugostopenjski odločbi tudi pojasnila. S tem pa, četudi tega ni izrecno zapisala, je tožena stranka pojasnila objektivne elemente, ki kažejo, da je bilo tožničino kmetijsko gospodarstvo ustanovljeno z namenom pridobitve sredstev, ne pa z namenom medgeneracijskega prenosa. Logično tudi je, da se z opisanim načinom oblikovanja kmetijskega gospodarstva ni povečala konkurenčnost, saj se je s takim načinom prenosa GERKov in zemljišč zmanjšala konkurenčnost moževega KMG-MIDa na račun povečanja konkurenčnosti KMG-MID 123456789. Prišlo pa tudi ni do spremembe starostne strukture, saj je bil prej nosilec KMG-MID 987654321 tožničin mož, nato pa je postala nosilka enotnega kmetijskega gospodarstva tožnica (sicer KGM-MID 123456789, ki je bil prej last njene babice, po kateri ga je podedovala njena mama, s katero je tožnica v zameno za prepustitev KMG-MID 123456789 sklenila pogodbo o preužitku). Sodišče namreč sledi ugotovitvi tožene stranke, da sta kmetiji 123456789 in 987654321, potem, ko je kmetijo 123456789 prevzela tožnica, predstavljali zaokroženo gospodarsko celoto v smislu 2. točke 3. člena ZKme-1, saj so se na kmetijo 123456789 prenašala zemljišča in GERK-i iz 987654321, pri čemer je že prej tožnica sodelovala pri kmetovanju pri 987654321 in nato postala nosilka kmetije 123456789. Tožnica je tudi dejansko bivala na naslovu nekdanje kmetije 987654321, stalno prebivališče pa je imela prijavljeno na naslovu kmetije 123456789, kot je izpovedala sama tožnica na naroku in kot sicer razvidno tudi iz 5. točke notarskega zapisa Pogodbe o preužitku iz upravnega spisa. Poleg tega se je KMG-MID 987654321 ukinila in februarja 2019 zaprla tudi dopolnilna dejavnost – predelava mesa, četudi se sedaj z vzrejo živine tožnica ukvarja in je sama februarja 2019 odprla isto dopolnilno dejavnost (predelava mesa, kot razvidno iz njenega dopisa z dne 21. 6. 2019 v upravnem spisu) pri KGM-MID 123456789. Tožnica je sicer na naroku med zaslišanjem pojasnila, da je bil razlog, zakaj je prevzela KMG-MID 123456789, v dopolnilni dejavnosti, saj je želela razvijati kmetijo, kar na moževi ne bi bilo mogoče, saj naj bi bila premajhna in je bil sam mož nosilec dopolnilne dejavnosti, dva pa ne moreta biti; tega sicer v upravnem postopku ni pojasnila, četudi je bila k pojasnilu pozvana s strani organa že v upravnem postopku, ni pa podala navedb, zakaj tega brez svoje krivde v upravnem postopku prej ni mogla navesti (že zato sodišče njenih navedb v tej smeri na podlagi 52. člena ZUS-1 ne sme upoštevati kot nedovoljenih tožbenih novot).

19. Kljub temu pa sodišče pojasnjuje, da tudi sicer podanim navedbam ne sledi, saj bi lahko tožnica enako, kot je storila s prevzemom v upravljanje moževih zemljišč pri KMG-MID 123456789 (na katerih - in ne na lastnih nepremičninah - tudi gradi večji hlev za vzrejo živine, kot je izpovedala, kar še dodatno kaže na to, da gre pri navedenih kmetijah za eno zaokroženo gospodarsko celoto; pa tudi sicer je sama tožnica v tožbi pojasnila, da sta se z možem odločila obe kmetiji združiti11 in možev KMG-MID (987654321) ukiniti), bi to lahko storila s prevzemom moževe kmetije, ki bi jim pridružila v upravljanje zemljišča KMG-MID 123456789, kar bi enako zadoščalo za razvoj vseh želenih dejavnosti, kjer bi lahko prevzela delujočo kmetijo kot nosilka in odprla tudi novo dopolnilno dejavnost (kot jo je sicer potem na kmetiji 123456789, ki pa jo je pred tem morala še oživiti, saj se na njej ni kmetovalo pred smrtjo babice). Vendar pa v tem primeru ne bi izpolnjevala pogojev po 6. členu Uredbe za pridobitev sredstev Javnega razpisa, saj bi kmetijo kot nosilka prevzela od svojega moža (3. točka prvega odstavka 6. člena Uredbe).

20. Vse to so sicer dejanja, ki so skladna z veljavnimi predpisi, vendar pa kot celota, ob tem, da je tožnica spremenila svoje stalno prebivališče tik pred prevzemom kmetije 123456789 (dejansko pa živi na naslovu kmetije 987654321) in pred prvotnim javnim razpisom v letu 2017 (na katerem ni bila uspešna), da je postala nosilka ukinjajočega se KGM-MIDa, namesto da bi kot nosilka prevzela delujoč možev KGM-MID 987654321 (če je že imela željo kmetovati in mož željo prenehati s kmetovanjem, kot je izpovedala), s katerega sta z možem prenesla GERK-e na KGM-MID 123456789, prav tako pa tudi v upravljanje vsa zemljišča na KGM-MID 123456789, nato pa ukinila KGM-MID 987654321, prej pa še dopolnilno dejavnost pri njej in nato ustanovila isto dopolnilno dejavnost na KGM-MID 123456789, tj. časovno sosledje dogodkov in medsebojne povezave med tožnikom in njenim možem ter njuno usklajeno opisano delovanje kažejo, da cilj tožnice ni bil vzpostavitev samostojnega kmetijskega gospodarstva in povečanje njegove konkurenčnosti, ki ga za cilj določa Uredba, saj njena in moževa zemljišča še vedno tvorijo zaključeno obdelovalno celoto (na moževih zemljiščih gradi hleve za vzrejo živine, kar naj bi bila dopolnilna dejavnost, ki je prej po lastni izpovedbi zaradi majhnosti moževe kmetije na njej ni mogla razvijati). Vse opisane okoliščine so po mnenju sodišča zadostna podlaga za zaključek, da je tožnica pogoje za pridobitev ugodnosti po Javnem razpisu ustvarila umetno v sodelovanju s svojim možem in v nasprotju s cilji te zakonodaje ter je bila zato odločitev tožene stranke, da njeno vlogo zavrne v skladu s 60. členom Uredbe EU, utemeljena.

21. Sodišče še pripominja (v nasprotju z mnenjem tožnice), da toženi stranki ni treba izkazovati samega namena zlorabe pravice pridobitve sredstev na strani tožnice, temveč za to zadošča ugotovitev s stopnjo verjetnosti (in ne gotovosti) umetne ustvaritve položaja, ki izhaja iz vrste medsebojno povezanih objektivnih elementov, kot izhaja iz sodbe C-225/02 Halifax in mnenja generalnega pravobranilca glede te zadeve, predvsem točke 67 – 7112; po prepričanju sodišča je takšna situacija tudi v konkretni zadevi, saj je z opisanimi dejanji tožnica z usklajenim ravnanjem s svojim možem izvedla povsem formalne transakcije, ki nimajo nobene ekonomsko poslovne utemeljitve, s poglavitnim namenom, da je deležna koristi (sredstev Javnega razpisa), ki ji sicer ne bi pripadala, če bi prevzela delujočo moževo kmetijo in ji v upravljanje dodala zemljišča, ki jih je s pogodbo o preužitku prejela z nekdanjo babičino kmetijo. Tožena stranka pa navedenega prepričanja sodišča s svojo izpovedbo ni omajala.

22. Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, dejansko stanje je pravilno ugotovljeno, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

**K II. točki izreka:**

23. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi namreč vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Sodbe SEU št. C-434/12 Slančeva sila, št. C-515/03 Eichsfelder, št. C-255/02 Halifax. 2 Tako sodbe Upravnega sodišča RS III U 141/2017 z dne 20. 4. 2018, I U 197/2016 z dne 13. 9. 2017 ter sodbe SEU št. C-434/12 Slančeva sila, št. C-515/03 Eichsfelder, št. C-255/02 Halifax. 3 Tožena stranka razen upravnega spisa v postopku drugih listinskih dokazov ni predložila. 4 Zaslišana tožnica je izpovedala, da se je ta zaprla februarja 2019; ravno tako februarja 2019 pa je dopolnilno dejavnost tožnica odprla pri KMG-MID 123456789; iz njenega pojasnila organu z dne 21. 6. 2019 v upravnem spisu izhaja, da je pri svojem kmetijskem gospodarstvu odprla isto dopolnilno dejavnost - predelava mesa. 5 Kot je pojasnil pooblaščenec tožnice po pozivu sodišča na naroku (3. stran zapisnika), tožnica ni imetnica obeh KMG-MIDov (123456789 in 987654321), kot je sprva na naroku navajal, pojasnil je, da je bil dejansko KMG-MID 987654321 ukinjen, s to navedbo je menil zemljišča, ki so bila del tega KMG-MIDa in ki jih še danes v celoti obdeluje. 6 Sodba se sicer nanaša na razlago osmega odstavka 4. člena Uredbe št. 65/2011/EU, ki ne velja več, nadomeščena pa je bila prav z uredbami, sprejetimi v letu 2013, med drugim tudi z Uredbo EU. 7 Glej tudi sodbo v združenih zadevah C-115/16, C-118/16, C-119/16 in C-299/16. 8 Prim. 18. in 21. točko obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča RS X Ips 2/2021 z dne 26. 4. 2022. 9 Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2013. 10 Tako Vrhovno sodišče RS v več sklepih: X Ips 535/2007, X Ips 149/2009, X Ips 201/2009, X Ips 334/2009, X Ips 498/2011. 11 Navedla je, da je bila moževa kmetija premajhna, če sta hotela rediti dovolj prašičev in sama zagotavljati dovolj krme. 12 Iz njih izhaja, da dejstvo, da stranka ni imela subjektivnega namena, da zlorabi pravo Skupnosti, ne bo bistveno za ugotovitev zlorabe; pomembne niso sedanje namere stranke, temveč dejstvo, da za (njene oz. usklajene z drugo osebo) dejavnosti ni druge razlage kot zagotavljanje ugodnosti.