Jedro

Ob realni oceni o pričakovanem zmanjšanju vpisa dijakov za zakonitost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas niti ni bistveno, ali v naslednjih letih dejansko pride do bistvenega zmanjšanja vpisa dijakov in ali dejansko pride do prenehanja potreb po delu učitelja. Dovolj so že realna predvidevanja, da do takega zmanjšanja vpisa lahko pride.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za razveljavitev ugotovitvenega sklepa tožene stranke z dne 9.8.2005 o prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas z 31.8.2005 in zahtevek za ugotovitev, da je tožničino delovno razmerje na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 1.9.2004 prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas, tako da ji je tožena stranka tudi od 1.9.2005 dalje dolžna priznati vse pravice iz delovnega razmerja in jo pozvati na delo. Presodilo je, da je tožena stranka dne 1.9.2004 s tožnico zakonito sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, to je za čas enega leta, zaradi predvidenega zmanjšanja vpisa dijakov v naslednjih letih.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče ni upoštevalo za presojo bistvenih okoliščin, da se zaradi nekoliko manjšega vpisa dijakov v šolskem letu 2005/2006 število potrebnih učiteljev ni zmanjšalo, tožena stranka pa je v juniju 2005 celo objavila potrebo po štirih novih učiteljih, med drugim tudi potrebo po zaposlitvi učitelja ekonomskih predmetov, za kar je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi tožnica.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07) vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani. V odgovoru tožena stranka navaja, da poskuša tožnica uveljaviti zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Tožnica ni določno opredelila bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, s katerimi naj bi bila obremenjena sodba sodišča druge stopnje. Zato sodišče z vidika tega revizijskega razloga izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Pri presoji tožničinega zahtevka je sodišče utemeljeno izhajalo iz določbe sedmega odstavka 109. člena Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI-UPB3, Ur. l. RS, št. 115/03), da se lahko pogodba o zaposlitvi za določen čas poleg primerov, opredeljenih v Zakonu o delovnih razmerjih, sklene tudi v primeru, če gre za predvideno zmanjšanje obsega vpisa učencev oziroma dijakov v šolo ali zavod.

Bistvo navedene določbe ZOFVI je, da lahko zavod na področju vzgoje in izobraževanja sklene z učiteljem pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi zaradi ocene, da lahko v naslednjih letih pričakuje zmanjšan vpis učencev oziroma dijakov. Seveda mora biti takšna ocena zavoda realna, vendar upoštevaje okoliščine v času zaposlitve novega učitelja. Ob realni oceni o pričakovanem zmanjšanju vpisa dijakov za zakonitost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas niti ni bistveno, ali v naslednjih letih potem dejansko pride do bistvenega zmanjšanja vpisa dijakov in ali dejansko pride do prenehanja potreb po delu učitelja. Dovolj so že realna predvidevanja, da do takega zmanjšanja vpisa lahko pride.

Ob dejanskih ugotovitvah sodišča, na katere je revizijsko sodišče vezano, da se je vpis učencev pri toženi stranki v letih 2003/2004, 2004/2005 in 2005/2006 dejansko zmanjševal (od 1253 v letu 2003 na 1207 v letu 2005 vpisanih dijakov), je sodišče pravilno presodilo, da je tožena stranka s tožnico s 1.9.2004 zakonito sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas (za šolsko leto 2004/2005) na podlagi sedmega odstavka 109. člena ZOFVI, ker je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi utemeljeno predvidevala zmanjševanje obsega vpisa dijakov v naslednjih letih. Pri tem kadrovske potrebe, ki jih je tožena stranka izkazovala ob začetku šolskega leta 2005/2006, na zakonitost sklenitve pogodbe o zaposlitvi s tožnico za določen čas v letu 2004 niso mogle vplivati.

Ker je tožena stranka s tožnico v letu 2004 zakonito sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 31.8.2005, je sodišče tožničin tožbeni zahtevek, ki je temeljil na nezakonitosti sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas, utemeljeno zavrnilo.

Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških odgovora na revizijo temelji na določbah petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 1/04), da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške, ne glede na izid postopka.