Jedro

Toženka je v razlogih izpodbijanega sklepa pri vsakem merilu in podmerilu navedla, koliko točk prejme tožnica, kakšno je maksimalno število točk, pa je prav tako razvidno iz sklepa in sledi razpisni dokumentaciji. Dejstvo, da je točke treba razbrati iz tabele in da niso opisane v besednem delu sklepa, na njegovo zakonitost ne more vplivati. Tožbeni ugovor, da je obrazložitev nerazumljiva in kontradiktorna in da iz sklepa ni mogoče razbrati, zakaj je tožnica prejela manj točk, tako ne drži. Toženka je ustrezno pojasnila, zakaj je bila tožnica pri posameznem merilu ocenjena z manjšim številom točk od možnega števila. Pri tem se je v celoti držala meril in pojasnil, kaj bo pri posameznih merilih ocenjevala.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila vlogo tožnice na Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva 2019. Ugotovila je, da v postopku niso nastali posebni stroški. Iz obrazložitve izhaja, da se je tožnica prijavila na Javni razpis za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva 2019 (v nadaljevanju Javni razpis), katerega predmet je sofinanciranje trajnostno naravnanih delovnih mest, ki bodo prispevala k razvoju in profesionalizaciji nevladnih organizacij in prostovoljstva v Sloveniji. V postopku ocenjevanja je tožnica za svojo vlogo z naslovom „...“ dosegla 66 od skupno 74 točk. Za sofinanciranje pa so bile predlagane vloge, ki so bile ocenjene z najmanj 68 točkami.

2. Toženka pojasnjuje, da tožničina vloga sicer opredeli cilje konzorcija in opiše dejavnosti konzorcijskih partnerjev, vendar ne navede konkretnih problemov, ki jih naslavlja, niti tega, kako jih bo rešila. Vloga opredeli namen konzorcija, da ustvari kulturno četrt in profesionalizira dejavnost, vendar manjka navezava na doseganje ciljev na področju nevladnih organizacij, pričakovati bi bilo mogoče tudi navezavo na nacionalne dokumente oziroma cilje na področju kulture oziroma gledališke dejavnosti. Načrtovani cilji in aktivnosti konzorcija so ustrezni, omogočajo doseganje zastavljenih kazalnikov in so skladni s poslanstvom in vizijo konzorcija ter prispevajo k njegovim strateškim ciljem. Pri načrtovanju je prijavitelj aktivnosti usmeril v opolnomočenje posamezne organizacije in ni neposredno jasno izkazal pomena povezovanja v konzorcij, tudi kazalniki so zastavljeni glede na delovanje posameznih organizacij. Kazalniki so ustrezno izbrani, jih je pa prijavitelj določil ozko, vsak kazalnik je neodvisen od drugih in je navezan le na delovanje ene organizacije, tako da komponenta povezovanja za doseganje ciljev konzorcija iz strukture kazalnikov ni jasno izražena.

3. Kar se tiče kadrovske in finančne sposobnosti, prijavitelj in partnerji izkazujejo sposobnost in izkušnje na področju svojega delovanja in finančno sposobnost, da lahko dosežejo zadane cilje. Iz vloge je razvidno, da imajo zadostna finančna sredstva za zagotavljanje financiranja zaposlitev na subvencioniranih delovnih mestih za vseh 27 mesecev. Vloge prijavitelja in partnerjev v konzorciju so jasno opredeljene in smiselne, vendar delujejo neodvisno od delovanja konzorcija, zato ni mogoče opredeliti, ali bi lahko cilje dosegli le s povezovanjem ali tudi samostojno. Pri merilu načrtovana delovna mesta je bilo upoštevano, da so popolnoma ustrezna glede na cilje, aktivnosti ter zastavljene kazalnike konzorcija in bodo pripomogla k profesionalizaciji organizacije, v kateri se bodo subvencionirala delovna mesta. Vseh šest delovnih mest je smiselno načrtovanih s podrobnim opisom del, načrtovana delovna mesta pa bodo prispevala k razvoju in profesionalizaciji organizacije. Ker je sedež prijavitelja v ..., vloga pri dodatnem merilu 4.1. regijski ključ ni prejela točk. Pri dodatnem merilu 4.2. pridruženi partnerji je tožnica prejela 4 točke, ker so partnerji ustrezni glede na področje, ki ga vloga obravnava, pri izvedbi ciljev imajo aktivno vlogo ter izkazujejo potencial za dolgotrajnejše sodelovanje s konzorcijem. Ker ima vsaj ena organizacija v konzorciju podeljen status nevladne organizacije v javnem interesu, je na dodatnem merilu 4.3. status NVO v javnem interesu prejela 3 točke. Glede na to, da nobena organizacija v konzorciju na Javnem razpisu ni pridobila subvencije delovnega mesta v nevladni organizaciji, vloga pri merilu 4.4. subvencioniranje delovnega mesta na Javnem razpisu za sofinanciranje projektov razvoja in profesionalizacije nevladnih organizacij in prostovoljstva v letu 2018 prejme samo 1 točko. Priloga sklepa je ocenjevalna tabela, iz katere je razvidno število točk po merilih ocenjevanja.

4. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo. Navaja, da toženka v izpodbijanem sklepu sicer podaja obrazložitev ocene, iz katere pa ni mogoče razbrati niti enega razloga, zaradi katerega je bila vloga tožnice ocenjena z manj točkami kot druge vloge. Obrazložitev je nerazumljiva, nesmiselna in deloma kontradiktorna, zakaj tožnica ni prejela več točk pa je pojasnjeno le v zvezi z dodatnimi merili po točki 4 Javnega razpisa. Nikjer ni obrazloženo, zakaj so bile odštete točke v zvezi z ostalimi merili razpisa pod 1.1, 1.2, 1.3, 1.4 ter 2.3.1., niti ni mogoče razbrati, katere natančno naj bi bile tiste pomanjkljivosti vloge, zaradi katerih so bile tožnici v postopku ocenjevanja odštete točke. Gre za bistveno kršitev določb postopka, saj taka obrazložitev ni v skladu z zahtevami iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Odločba bi morala biti obrazložena tudi glede na tretji odstavek 119. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK).

5. Poleg tega je toženka ocenjevala vlogo upoštevaje zahteve, ki v razpisni dokumentaciji niso bile navedene, o katerih zato tožnica ni mogla vedeti, da se mora o njih izreči. Taka je na primer navezava na nacionalne dokumente oziroma cilje na področju kulture oziroma gledališke dejavnosti. V merilih Javnega razpisa je namreč navedeno le, da mora biti vloga ustrezno utemeljena in skladna s prepoznavnimi problemi/priložnostmi/potrebami na lokalni, regionalni, nacionalni ali evropski ravni in hkrati jasno navedeno, na kakšen način bo konzorcij problem/priložnost/potrebo v okolju nastavljal/reševal/zadovoljeval. Ker je uporabljen veznik ali, gre lahko za katerokoli območje, zato zahteva komisije po navezavi na nacionalne dokumente oziroma cilje na področju kulture presega besedilo in namen Javnega razpisa. Ker je toženka vlogo ocenjevala glede na kriterije, ki niso bili določeni v razpisu, pa je kršila tretji odstavek 11. člena Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in projektov (v nadaljevanju Pravilnik). Sicer pa je tožnica svojo vlogo utemeljila tako na regijskem kot tudi na nacionalnem področju, ko se je v točki 3.2 sklicevala na Strategijo razvoja kulture MOL za obdobje 2016-2019. Opredeljen je tudi namen povezovanja v konzorcij in njegov pomen, in sicer uporaba sinergij vseh prijavljenih partnerjev, izvedba skupnih produkcij, predstav in dogodkov in povečanje prepoznavnosti ... ulice kot destinacije za kulturni turizem, kar naslavlja slovenske in tuje obiskovalce. Zato je v celoti zadostila razpisnim zahtevam.

6. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je skopa tudi glede omejenosti finančnih sredstev. Iz nje namreč ne izhaja, zakaj tožnica kljub doseženim 66 točkam od 74 ni bila predlagana za sofinanciranje. Navedeno je le, da je skupna vrednost vlog, ki so dosegle minimalni kakovostni kriterij 43 točk po merilih 1, 2, in 3 in so se zato ocenjevale še po dodatnih merilih, presegla razpoložljiva sredstva na sklopu A, zato naj bi imele prednost vloge z višjim številom točk. Iz take obrazložitve tožnica ne more razbrati, zakaj se, kljub temu da je bila njena vloga ocenjena s 66 točkami, ne more financirati, kar pomeni, da je ni mogoče preizkusiti. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Poleg tega naj toženki naloži povračilo stroškov upravnega spora.

7. Toženka v odgovoru na tožbo odgovarja, da se za Javni razpis ne uporabljajo določbe ZUJIK in Pravilnika, ampak Zakon o javnih financah (v nadaljevanju ZJF), Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019, Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju PPIPRS), Zakon o nevladnih organizacijah in Zakon o prostovoljstvu. Namen Javnega razpisa je namreč subvencioniranje predvidoma 120 trajnostno naravnanih delovnih mest za razvoj in profesionalizacijo javnega sektorja ne glede na področje delovanja posamezne nevladne organizacije. Pri obrazložitvi izpodbijanega sklepa je ravnala tako, kot izhaja iz sodbe I U 1806/2014 z dne 8. 9. 2015, in konkretno ocenila pomanjkljivosti projekta ter ga konkretizirala s podeljeno oceno. Zato obrazložitev ni nerazumljiva in kontradiktorna. Posebej poudarja, da je šlo v konkretnem primeru za odločanje o javno pravni stvari in ne za odločanje o pravici stranke, zato je presojanje zakonitosti izpodbijanega sklepa zadržano. Zadošča, da je iz njega razvidno število doseženih točk ter podana kratka obrazložitev glede ključnih poudarkov, ki so vplivali na točkovanje oziroma oceno. Ocenjevalne tabele so sestavni del obrazložitve sklepa, in če niso zapisane v obliki teksta, to še ne pomeni, da ne držijo.

8. Pojasnjuje še, da je bilo v razpisni dokumentaciji jasno navedeno, da bo strokovna komisija pri merilu 1.1. (utemeljitev vloge) ocenjevala obrazložitev na obrazcu št. 2A, poglavje 3.1. Tožnica je prejela 3,5 točk od 4, ker ni navedla konkretnih problemov, ki jih naslavlja, in niti tega, kako jih bo rešila, kar je v sklepu navedeno. Pri merilu 1.2. (skladnost vloge z usmeritvami in cilji javnih politik) je v razpisni dokumentaciji navedeno, da bo komisija ocenjevala obrazložitev na obrazcu 2A, poglavje 3.2. Tožnica je prejela 6 od 8 točk, v sklepu pa je jasno navedeno, da vloga izkazuje skladnost z usmeritvami in cilji javnih politik na regionalni ravni, umanjka pa navezava na cilje javnega razpisa in doseganje ciljev na področju nevladnih organizacij, pričakovati bi bilo mogoče tudi navezavo na nacionalne dokumente oziroma cilje na področju kulture. Navezava na nacionalne dokumente je bila zahtevana v poglavju 3.2. razpisne dokumentacije. Prejeto število točk (6 točk od 8) izhaja iz ocene komisije, da strateška dokumenta Strategija razvoja kulture MOL in Strateške smernice kulturnega turizma v Ljubljani glede na obravnavano temo nista zadostna. Višina razpoložljivih sredstev je bila navedena v javnem razpisu in razpisni dokumentaciji v poglavju „7 financiranje“. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

9. Tožnica v pripravljalni vlogi navaja, da toženka šele v odgovoru na tožbo podaja navedbe, ki deloma predstavljajo obrazložitev sklepa oziroma posameznih meril ocenjevanja, kar že samo po sebi kaže, da izpodbijani sklep ni dovolj obrazložen. Vztraja pri navedbah v tožbi. Neskladno je govoriti o tem, da manjka navezava na cilje Javnega razpisa, v naslednji povedi pa, da načrtovani cilji konzorcija niso ustrezni. Glavni očitki tožnice se nanašajo na nespoštovanje temeljnih ustavnih načel in načel upravnega postopka, kar velja ne glede na to, kateri podzakonski akt naj bi se v konkretnem primeru uporabljal. Tudi če se Pravilnik ne uporablja, mora toženka skladno z načelom zakonitosti in pravne varnosti upoštevati le razpisne pogoje, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije. Toženka pa je ocenjevala vlogo zunaj meja Javnega razpisa.

10. Toženka v pripravljalni vlogi z dne 24. 6. 2020 zavrača trditve, da je v odgovoru na tožbo razložila razloge za zavrnitev tožničine vloge, saj meni, da je sklep zadostno obrazložen in ga je v odgovoru na tožbo le dodatno utemeljila. Njen odgovor je obsežen, ker je obsežna tudi tožba. Podrobneje še pojasnjuje, kaj je utemeljevala z navedbami iz odgovora na tožbo in zavrača navedbe tožnice. V pripravljalni vlogi z dne 21. 10. 2020 ponovno opozarja na sodbo I U 1806/2014, v kateri gre za podobno materijo in podobne stične točke ter iz katere izhaja, da obrazložitev izpodbijanega sklepa zadostuje standardu obrazloženosti.

11. V dokaznem postopku je sodišče vpogledalo v Javni razpis, prijavnico na Javni razpis, predlog prejemnikov sredstev na Javnem razpisu za razvoj in profesionalizacijo nevladnih organizacij in prostovoljstva 2019, ocenjevalna obrazca in razpisno dokumentacijo Javnega razpisa in listine v upravnem spisu.

12. Tožba ni utemeljena.

13. Po 106.i členu ZJF, na podlagi katerega je bil objavljen Javni razpis, so obvezne sestavine tega razpisa tudi zahteve in merila za kandidiranje na javnem razpisu in merila, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo navedene zahteve in merila, izberejo prejemniki sredstev (4. točka prvega odstavka). Po 4. točki prvega odstavka 219. člena PPIPRS pa mora objava javnega razpisa vsebovati tudi navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev.

14. V skladu s tem so bila v 13. točki Javnega razpisa določena merila, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev, in sicer po merilih: 1. ustreznost vloge do 24 točk, 2. ustreznost konzorcija do 26 točk, 3. ustreznost načrtovanih delovnih mest do 12 točk in 4. dodatna merila do 12 točk. Nadalje je bilo še določeno, da je podrobnejša razdelitev posameznih meril za posamezen sklop določena v poglavju 13 razpisne dokumentacije, kar je bilo v razpisni dokumentaciji tudi realizirano. Ker ocenjevanje po četrtem merilu med strankama ni sporno, prav tako pa tudi ni sporno ocenjevanje po merilu 3, kjer je tožnica sicer prejela vse možne točke, sodišče v nadaljevanju obravnava zgolj razloge o merilih, ki so za tožnico sporna in za katere trdi, da v sklepu ni pojasnjeno, zakaj ni prejela vseh točk oziroma da so bili uporabljeni kriteriji, ki v Javnem razpisu niso bili določeni.

15. Merilo ustreznost vloge je razdeljeno na štiri podmerila. Prvo podmerilo je 1.1. utemeljitev vloge, pri katerem je pojasnjeno, da je vloga ustrezno utemeljena in skladna s prepoznanimi problemi/priložnostmi/potrebami na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, hkrati pa je jasno navedeno, na kakšen način bo konzorcij problem/priložnost/potrebo v okolju naslavljal/reševal/zadovoljeval, ter da bo ocenjena obrazložitev v Obrazcu št. 2: Prijavnica A, poglavje 3.1. Iz izpodbijanega sklepa (tj. iz tabele, ki je njegova priloga) izhaja, da je tožnica prejela 3 točke od 4 možnih, kar je toženka utemeljila s tem, ko je navedla, da vloga sicer opredeli namen konzorcija, da ustvari kulturno četrt in profesionalizira dejavnost, ne navede pa konkretnih problemov, ki jih naslavlja, niti tega, kako jih bo rešila. Sledi podmerilo 1.2. skladnost vloge z usmeritvami in cilji javnih politik oziroma strateškimi dokumenti na lokalni/regionalni/nacionalni/evropski ravni ter usklajenost in prispevek vloge k ciljem javnega razpisa, kjer je navedeno še, da bo ocenjena obrazložitev v Obrazcu št. 2: Prijavnica A, poglavje 3.2. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica pri tem merilu prejela 6 od 8 točk, kar je obrazloženo s tem, da vloga izkazuje skladnost z usmeritvami in cilji javnih politik na regionalni oziroma lokalni ravni, povsem pa umanjka navezava na cilje Javnega razpisa in doseganje ciljev na področju nevladnih organizacij, pričakovati bi bilo mogoče tudi navezavo na nacionalne dokumente oziroma cilje na področju kulture oziroma gledališke dejavnosti.

16. Naslednje podmerilo je 1.3. ustreznost načrtovanih ciljev ter aktivnosti v obdobju sofinanciranja, pri čemer je pojasnjeno, da se ocenjuje, ali so cilji in aktivnosti konzorcija ustrezni, omogočajo doseganje zastavljenih kazalnikov, so skladni s poslanstvom in vizijo konzorcija ter prispevajo k strateškim (dolgoročnim) ciljem konzorcija, ocenjena pa bo obrazložitev v obrazcu št. 2, Prijavnica A, poglavje 4.5 v povezavi s poglavjem 4.4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica pri tem podmerilu prejela 7,5 točk od 8, kar je utemeljeno s tem, da so načrtovani cilji in aktivnosti konzorcija v obdobju sofinanciranja ustrezni, omogočajo doseganje zastavljenih kazalnikov in so skladni s poslanstvom in vizijo konzorcija ter prispevajo k njegovim strateškim ciljem. Pri načrtovanju pa je prijavitelj aktivnosti usmeril v opolnomočenje posamezne organizacije in ni neposredno jasno izkazal pomena povezovanja v konzorcij; tudi kazalniki so zastavljeni glede na delovanje posameznih organizacij, zato neposredna povezanost s strateškimi cilji, ki so jasno opredeljeni, ni povsem izražena v komponenti povezovanja. Zadnje „podmerilo“ je 1.4. ustreznost izbranih kazalnikov, kjer se ocenjuje obrazložitev v obrazcu št. 2, Prijavnica A, poglavje 4.5. v povezavi s poglavjem 4.4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica prejela 3,5 točke od 4, kar je utemeljeno s tem, da so kazalniki glede na zastavljene cilje in aktivnosti v vlogi ustrezno izbrani, jih je pa tožnica določila ozko, vsak kazalnik je neodvisen od delovanja drugih vključenih in je navezan le na delovanje ene organizacije, tako da komponenta povezovanja za doseganje ciljev konzorcija iz strukture kazalnikov ni jasno izražena.

17. Tožnica trdi, da ni obrazložena tudi ocena pod točko 2.3.1. Iz razpisne dokumentacije izhaja, da gre za merilo pod točko 2. ustreznost konzorcija, ki je razdeljeno na tri podmerila, tožnica pa je manj od maksimalnega števila točk, in sicer 3,5 od 4, prejela pri podmerilu 2.3.1. za katerega je v razpisni dokumentaciji navedeno, da se ocenjuje obrazložitev v obrazcu št. 2, Prijavnica A, poglavje 4.3.1. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da sta ocenjevalki tožnici dodelili 0,5 točke manj od vseh možnih, in sicer glede na to, da so vloge prijavitelja in partnerjev v konzorciju sicer jasno opredeljene ter smiselne, vendar delujejo neodvisno od delovanja konzorcija, zato ni mogoče opredeliti, ali bi lahko cilje dosegli le s povezovanjem ali tudi samostojno.

18. Glede na navedeno je po presoji sodišča toženka v razlogih izpodbijanega sklepa pri vsakem merilu in podmerilu navedla, koliko točk prejme tožnica, kakšno je maksimalno število točk, pa je prav tako razvidno iz sklepa in sledi razpisni dokumentaciji. Dejstvo, da je točke treba razbrati iz tabele in da niso opisane v besednem delu sklepa, na njegovo zakonitost ne more vplivati. Tožbeni ugovor, da je obrazložitev nerazumljiva in kontradiktorna in da iz sklepa ni mogoče razbrati, zakaj je tožnica prejela manj točk, tako ne drži. Toženka je ustrezno pojasnila, zakaj je bila tožnica pri posameznem merilu ocenjena z manjšim številom točk od možnega števila. Pri tem se je v celoti držala meril in pojasnil, kaj bo pri posameznih merilih ocenjevala.

19. Sodišče ugotavlja, da tožnica z ugovorom o neobrazloženosti sklepa po vsebini dejansko uveljavlja, da so nejasna in nesmiselna merila za izbor in da se ne strinja z oceno strokovne komisije, kar pa ne more biti predmet sodne presoje. V upravnem sporu namreč sodišče ne more presojati strokovne ocene komisije, saj za to ni usposobljeno.1 Sodišče presoja le, ali obstajajo napake pri uporabi materialnega ali procesnega prava.2 V upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernosti ali ustreznosti določenega merila javnega razpisa3. Zato so tožbene trditve tožnice, s katerimi izpodbija pravilnost ocene in nesmiselnost ter nerazumljivost samih meril, neutemeljene oziroma v tem sporu neupoštevne.

20. Sodišče kot neutemeljene zavrača tudi tožbene trditve, da je toženka ocenjevala vlogo tožnice glede na zahteve, ki v razpisni dokumentaciji niso bile navedene. Kot izhaja že iz doslej obrazloženega, je toženka ocenjevala tožničino vlogo po merilih, določenih v Javnem razpisu in razpisni dokumentaciji, tožničin ugovor pa je tudi povsem splošen oziroma tožnica konkretno izpostavi zgolj eno zahtevo, ki naj ne bi bila navedena v razpisni dokumentaciji, in sicer navezava na nacionalne dokumente oziroma cilje na področju kulture oziroma gledališke dejavnosti. Kot je sodišče že navedlo, se podmerilo točka 1.2. glasi „Skladnost vloge z usmeritvami in cilji javnih politik oziroma strateškimi dokumenti na lokalni/regionalni/nacionalni/evropski ravni ter usklajenost in prispevek vloge k ciljem javnega razpisa“. Iz tega jasno izhaja, da bo toženka ocenjevala skladnost vloge z usmeritvami javnih politik oziroma strateškimi dokumenti na tistih nivojih, ki so našteti. Merilo pove, da bo vloga ocenjena glede na to, kako je skladna z usmeritvami in cilji javnih politik oziroma strateškimi dokumenti s teh ravni. Za tožnico je bilo ugotovljeno, da vloga navezave na nacionalne dokumente oziroma cilje na področju kulture oziroma gledališke dejavnosti ne vsebuje, ampak vsebuje le navezavo na lokalni ravni, zato je ocenjena nižje kot bi bila, če bi zasledovala tudi cilje na nacionalnem in/ali evropskem nivoju.

21. Ker tožnica v delu, kjer navaja, da je svojo vlogo utemeljila na regijskem in nacionalnem področju, kar zadošča za vse točke, ugovarja pravilnosti ocene, sodišče pa o tem, ali je ocena utemeljena, ne more presojati, se o tem ugovoru ne izreka.

22. To, da so finančna sredstva omejena in jih bodo zato prejele vloge, ki bodo dosegle večje število točk, upoštevaje sredstva, ki so na razpolago za razdelitev, je razvidno iz točke 7. Javnega razpisa. Zato so se vloge, kot je to sicer pri javnih razpisih običajno, sploh ocenjevale in so imele prednost tiste, ki so prejele večje število točk. Glede na to pa se sodišče strinja s toženko, da v obrazložitvi ni bilo treba še posebej pojasnjevati omejenosti finančnih sredstev.

23. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Glej X Ips 725/2008 z dne 15. 12. 2010. 2 Glej I U 786/2017 z dne 30. 1. 2018 in v njej citirane sodbe. 3 Glej X Ips 193/2013 z dne 17. 3. 2015, I Up 33/2013 z dne 13. 6. 2013, X Ips 725/2008 z dne 5. 12. 2010.